1. NEPOSREDNE TUJE NALOŽBE V SLOVENIJI IN EUŽivana Sever, 2009, diplomsko delo Opis: Glavna skrb vseh mednarodnih vlagateljev je varstvo neposrednih tujih naložb (NTN). Prepričani morajo biti v to, da jim bo njihova naložba povrnila ves pričakovan dohodek. Da pa lahko razumemo varstvo NTN, je najprej potrebno razumeti kaj NTN sploh so. NTN so vse naložbe iz tujine z namenom kontrolirati ciljno družbo, pri čemer vlagateljev kontrolni delež presega 10% pravic v ciljni družbi. Ta 10% prag je določen zato, da lahko od neposrednih tujih vlagateljev ločimo portfelij vlagatelje, katerih namen ni kontrolirati družbe ali na kakršenkoli drug način aktivno sodelovati v družbi kot delničarji ali družbeniki.
Varovanje NTN sestavljata dva bistvena dela: razlastitev ('taking') in uprava ('red tape'). Razlastitev je najnevarnejša oblika vsiljevanja države-gostiteljice v pravico tujega vlagatelja. Torej, če želi biti država prepoznavna kot privlačna država za NTN, mora slediti standardu, po katerem je razlastitev mogoča le zaradi zelo omejenih razlogov v javnem interesu, proti plačilu in samo proti nadomestilu. Ta kriterij zpolnjujeta obe, Slovenija in Nemčija.
Država mora zaščititi neposredne tuje vlagatelje pred posredno razlastitvijo. To pomeni, da mora država-gostiteljica predpisati ustrezne ukrepe, ki bodo učinkovito preprečili sitnosti in izgon vlagateljev iz države samo zaradi neprimernega birokratskega in neprijateljskega pristopa celotne uprave. Takšna neprijateljska pravila so lahko v obliki zaviralnih upravnih ukrepov ali pa v obliki nezadostnega ali delnega sodnega varstva.
Dejstvo, da je Slovenija, v preteklosti tudi Nemčija, dosegla visoko stopnjo varstva NTN na vseh področjih. Zadostna zaščita NTN obstaja, ne samo na področju lastnine, ampak tudi na področju intelektualne lastnine, pri davkih, skupnem nadzoru in reševanju sporov.
Ključne besede: neposredna tuja naložba, Slovenija, Nemčija, tuji vlagatelj, investicijska klima, prevzem, razlastitev, nacionalizacija, korporacija in repatriacija.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 559; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. Jugoslovanske nacionalizacije (1945-1963)Tjaša Celec, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava nacionalizacijo v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni kot enega izmed razlastitvenih ukrepov Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) za uvajanje socialističnega planskega gospodarstva, temelječega na centralizaciji. Prehod privatnega imetja v državno lastnino je bil namreč pogoj za dominacijo nove oblasti na političnem in gospodarskem področju, ki jo je taktično pridobila z zaplembami, sekvestrom in nacionalizacijo ter s pojmoma splošno ljudsko premoženje in ljudska oblast ustvarila navidezno vladavino delavskega razreda. Do konca leta 1948 je državni gospodarski sektor postal prevladujoč, saj je KPJ že s prvima dvema nacionalizacijama podržavila več kot 90 % zasebnih in tujih gospodarskih podjetij. Kljub temu je upravljanje razlaščenega premoženja imelo več negativnih kot pozitivnih posledic.
Ključne besede: nacionalizacija, razlaščevanje, socializem, zaplembe, podržavljanje, družbena lastnina, plansko gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 3037; Prenosov: 457
Celotno besedilo (2,29 MB) |
3. GLOBALNI TRENDI V BANČNIŠTVU PO IZBRUHU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZENikola Feguš, 2012, diplomsko delo Opis: Mednarodna povezanost finančnih trgov je eden ključnih razlogov zakaj je svetovna finančna in gospodarska kriza prizadela vse države po svetu. V nalogi je poudarek na evropskih državah, saj smo del evro območja tudi mi. V tem obdobju najbolj trpijo banke, ki potrebujejo pomoč s strani države tako v Evropi kot tudi v Združenih državah Amerike. V nalogi sem na kratko predstavil gibanje količnika kapitalske ustreznosti ter se bolj osredotočil kako se je gibal v Sloveniji. Tudi Basel III je pomemben korak k omilitvi krize in okrevanju gospodarstev, zato sem na kratko predstavil kaj njegove uredbe prinašajo.
Ključne besede: finančna kriza, nacionalizacija, lastniška struktura bank, kapitalska ustreznost, Basel III.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2012; Ogledov: 1853; Prenosov: 150
Celotno besedilo (343,95 KB) |
4. Tveganja pri tujih investicijah s poudarkom na nacionalizacijiLuka Martin Tomažič, 2012, diplomsko delo Opis: Avtor v diplomskem delu obravnava tveganja, ki se z vidika investitorja pojavljajo ob investiranju v tuje države. V zvezi s tem predstavlja tveganja ekonomske narave in pravno-politična tveganja, osrednji del naloge pa je posvečen nacionalizaciji. Obravnavana ekonomska tveganja so med drugim globalne spremembe v panogi in poslabšanje gospodarskega stanja na teritoriju države gostiteljice, med pravno-političnimi tveganji pa politična nestabilnost držav gostiteljic in ogroženost investicij zaradi ideološke sovražnosti, nacionalizma ali diskriminacije na osnovi etnične pripadnosti. Avtor z vidika investitorja obravnava tudi problematiko upoštevanja pravil s področja varstva okolja.
V osrednjem delu avtor obravnava problematiko, povezano s pojmi nacionalizacije, ekspropriacije in konfiskacije. Predstavljeno je vprašanje pravice do nacionalizacije s strani države gostiteljice in njegova povezava s področjem prava človekovih pravic. Predstavljeni so pogoji za zakonitost, učinki ter oblike nacionalizacije, avtor pa problematiko nacionalizacije obravnava tudi skozi obstoječo sodno prakso in aktualne primere.
V tretjem delu se avtor posveča problematiki reševanja sporov s področja mednarodnih investicij. Predstavljena je tako sodna pot, kot tudi alternativne oblike reševanja sporov, pri čemer pa je, zaradi prednosti, ki jih predstavlja za tujega investitorja, poudarek na arbitražnem reševanju sporov v okviru sistema ICSID.
Ključne besede: tuje investicije, tveganja investitorja, nacionalizacija, ekspropriacija, mednarodni investicijski spori, ICSID.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2012; Ogledov: 2325; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,50 MB) |
5. VELIKA POLANA 1945 – 1953Jelka Horvat, 2010, diplomsko delo Opis: Velika Polana, vas, ki leži v osrčju prekmurske ravnice (Dolinsko), je bila priča burnemu dogajanju ob koncu vojne in vzpostavitvi nove, takratnemu preprostemu kmečkemu človeku dotlej neznane, oblasti. Kot drugod po Sloveniji in širni Jugoslaviji je bila tudi v Veliki Polani vzpostavljena t. i. ljudska oblast. Težko življenje po vojni in ideje novega političnega sistema so prizadeli malega kmeta — sezonskega delavca, ki je svojo uteho iskal v globoki veri v Boga. Ustanovljen je bil krajevni narodnoosvobodilni odbor, ki se je v letu 1946 preimenoval v krajevni ljudski odbor in v letu 1952 v občinski ljudski odbor. Poti med državo in cerkvijo so se začele razhajati; nekdaj verska osnovna šola je postala državna. Obvezna oddaja živil, agrarna reforma, nacionalizacija in nasilna kolektivizacija so prinesle velike spremembe v življenje malega polanskega kmeta. V letih obnove so se ljudje, eni z navdušenjem drugi brez, vključevali v obnovo vasi s prostovoljnim delom. Prvi petletni plan je na poti razvoja na vasi prinesel mnoge spremembe. Poleg že obstoječih, predvsem verskih, združb in gasilskega društva so se ustanovila nova društva in organizacije, ki so bile organizirane s strani države.
Ključne besede: Ljudska oblast, komunistična partija, udarništvo, petletni plan, agrarna reforma, nacionalizacija, kolektivizacija, državno šolstvo.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2011; Ogledov: 2547; Prenosov: 393
Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. VPLIV FINANČNE KRIZE NA BANČNI SISTEMDanijela Markoč, 2009, diplomsko delo Opis: Slika nove svetovne finančne krize postaja vse bolj jasna. Njeno izhodišče iz ozkega področja slabih hipotekarnih posojil se je postopoma razširila na druge finančne trge in številne države pahnila v recesijo. Pričetek finančne krize lahko enačimo z množičnim begom vlagateljev s finančnega trga, ki se na več trgih zaradi vsesplošne panike pojavi istočasno. Proučila sem dejavnike, ki vplivajo na bančni sistem. Na kratko sem analizirala bančni sistem ter preučila posledice finančne krize na le-tega z vidika plačilne nediscipline, kreditnega krča, možnosti najema posojil v kriznem obdobju in raznih državnih intervencij oz. pomoči.
Ključne besede: finančna kriza, nacionalizacija, kreditni krč, finančna nedisciplina, kreditno tveganje, boniteta
Objavljeno v DKUM: 17.02.2010; Ogledov: 3797; Prenosov: 658
Celotno besedilo (516,49 KB) |
7. Nacionalno specifični ukrepi zunanjetrgovinske politike Kraljevine Španije : diplomsko deloNina Pangerl, 2004, diplomsko delo Ključne besede: zunanjetrgovinska politika, zunanjetrgovinsko poslovanje, narodno gospodarstvo, Španija, Evropska unija, državna intervencija, zunanja trgovina, internacionalizacija, mednarodna menjava, nacionalizacija, mednarodne pogodbe, mednarodni sporazumi, mednarodne ekonomske integracije, mednarodni trg, razvoj, predvidevanje, tuje investicije, monetarna politika, uravnotežen razvoj, davčne olajšave, dvojno obdavčenje, financiranje, odprto gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 12.09.2007; Ogledov: 3478; Prenosov: 178
Celotno besedilo (737,28 KB) |
