| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Nekateri sociološki in zdravstveni vidiki odloženega starševstva
Mojca Kokove, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri sociološki in zdravstveni vidiki odloženega starševstva. Namen diplomskega dela je bil predstaviti, ugotoviti in analizirati pomembnejše sociološke in zdravstvene vidike vzrokov odloženega starševstva v slovenski post-moderni družbi, s posebnim ozirom na dolenjsko regijo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisane značilnosti sodobnega družinskega in partnerskega življenja v post-moderni družbi, vpliv posledic globalnih družbenih sprememb za odloženo starševstvo, s poudarkom na izobraževanju in trgu dela. Predstavljeno je tudi zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre z mladimi v procesu odločanja za starševstvo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v letu 2009, med naključno izbranimi mladimi v čakalnicah splošnih ambulant izbranih osebnih zdravnikov v Zdravstvenem domu Sevnica. Ugotavljali smo, ali se mladi na Dolenjskem tudi vedno kasneje odločajo za starševstvo, iskali vzroke in razloge za to. Zanimal nas je tudi življenjski standard mladih ter njihov odnos do načrtovanja družine. Ugotovili smo, da se mladi v tem delu Slovenije ne razlikujejo od drugih, saj se tudi tu vedno kasneje odločajo za starševstvo. Preden se odločijo za starševstvo, želijo biti finančno neodvisni ter živeti v lastnem gospodinjstvu. Ugotovili smo tudi, da zdravstvene težave v večini niso vzrok odloženega starševstva mladih. Ena izmed zanimivejših ugotovitev pa je bila, da bi večina mladih želela imeti otroka, če bi imeli za to vse potrebne pogoje.
Ključne besede: družina, starševstvo, načrtovanje družine, mladi, spremenjena vloga, postmodernost, LAT-faza, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2526; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (617,69 KB)

3.
4.
Nekateri sociološki vidiki starševstva v sodobni družbi ter odloženo starševstvo na Hrvaškem
Lucija Radmanić, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je podan pregled sodobnih znanstvenih spoznanj o konceptu starševstva v kontekstu razumevanja družine. Dejstvo je, da družina ni več tako trdna socialna institucija, kot je bila v tradicionalni družbi, čeprav sta družina in starševstvo še vedno osnovni instituciji družbe. Različni procesi modernizacije in individualizacije so vplivali na spremembe v vrednostnih vidikih in nastanek različnih oblik družinskih in starševskih struktur, kar imenujemo pluralizacija družinskih struktur. S spremembo vlog očetovstva in materinstva ter novo paradigmo otroštva je starševstvo v sodobni družbi opredeljeno kot ena izmed temeljnih, najbolj odgovornih in hkrati najtežjih socialnih vlog posameznikov. Namen magistrskega dela je analiza nekaterih socioloških vidikov, ki označujejo starševstvo v sodobni družbi, ter opredelitev družbenih procesov, ki vodijo v preoblikovanje družinskih komponent. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili vpogled v doživljanja in stališča mladih o starševstvu na Hrvaškem. Ugotavljali smo, zakaj se mladi vedno pozneje odločajo ali ne odločajo za starševstvo in družino. V skladu s tem smo poiskali razloge za spremembe v doživljanju tega ter analizirali pomembnejše sociološke vidike vzrokov odloženega starševstva na Hrvaškem. Rezultati raziskave so pokazali, da mladi odlagajo starševstvo predvsem zato, ker se ne počutijo dovolj zrelo in nimajo redne zaposlitve. Pred rojstvom otroka si najprej želijo zagotoviti ekonomsko stabilnost. Tudi večina tistih, ki že imajo otroke, poroča, da jih ni načrtovala. Anketiranci so se za otroke odločali v poznih dvajsetih letih. Ostali, ki še nimajo otrok in s starševstvom odlašajo, se zavedajo predvsem socialnih slabosti svojega ravnanja. Rezultati kažejo tudi, da si več kot polovica mladih želi imeti otroke v prihodnosti.
Ključne besede: družina, starševstvo, družbene spremembe, starševske vloge, mladi, načrtovanje družine
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 216; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (778,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici