SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REŠEVANJE PODJETJA S PRISILNO PORAVNAVO
Marjeta Zorin, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi vsesplošne gospodarske krize, ki je povzročila veliko plačilo nedisciplino, se je mnogo podjetij znašlo v kriznih situacijah. Podjetja zamujajo z izpolnitvijo svojih obveznosti, zamujajo z izplačilom plač ali pa je vrednost njihovega premoženja manjša od vsote njihovih obveznosti, se pravi, da so postala prezadolžena. Vsa ta dejstva opisujejo insolventnost. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) obravnava dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer prisilno poravnavo in stečaj. Prisilna poravnava je sodni postopek, ki se na predlog insolventnega dolžnika začne in poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi prezadolženost dolžnika. S sklenjeno in potrjeno prisilno poravnavo dolžnik lahko doseže, da se njegovi dolgovi zmanjšajo ali odložijo v skladu s pogoji prisilne poravnave. Poleg tega se s postopkom prisilne poravnave insolventnemu dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje z namenom doseganja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Upnikom se pri tem zagotovijo ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot pa če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Prisilno poravnavo lahko s procesnega vidika razdelimo na predhodni in glavni postopek. Predhodni postopek se začne z vložitvijo predloga za začetek poravnave, glavni pa s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti. Jedro postopka prisilne poravnave in obvezen dokument, ki ga mora predložiti dolžnik skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, je načrt finančnega prestrukturiranja. S tem načrtom dolžnik opiše predlog poplačila upnikov in natančno obrazloži vse ukrepe, ki jih bo uporabil z namenom, da bi odpravil vzroke svoje insolventnosti.
Ključne besede: Prisilna poravnava, insolvenčni postopki, načrt finančnega prestrukturiranja, insolventnost.
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 3813; Prenosov: 766
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA VSEBIN NAČRTOV FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA
Barbara Štandeker, 2014, magistrsko delo

Opis: Gospodarska kriza se v Sloveniji že od leta 2008 odraža v vse številnejših insolventnih težavah podjetij. S tem sovpada uveljavitev Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ta je prinesel slovenskim ocenjevalcem vrednosti podjetij novo vlogo v postopku prisilne poravnave, in sicer podajanje mnenja o obstoju materialno-pravnih predpostavk za začetek postopka prisilne poravnave. Tako je postalo poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti obvezna sestavina vloge za začetek postopka prisilne poravnave. V načrtu finančnega prestrukturiranja dolžnik predstavi poglavitne ukrepe finančnega prestrukturiranja, kot so: racionalizacija poslovnih procesov in s tem stroškov, izboljšanje izterjave neplačanih terjatev, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja. Z izvedbo teh ukrepov bo priskrbljen prihodnji denarni tok, ki ga dolžnik potrebuje za poplačilo terjatev upnikov. V poročilu pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij presoja verjetnosti uresničitve načrta finančnega prestrukturiranja (uspešne izvedbe ukrepov). S podanim mnenjem pooblaščenega ocenjevalca vrednosti upniki pridobijo potrebne informacije za odločitev, ali bodo potrdili prisilno poravnavo ali pa glasovali proti in s tem sprožili začetek uvedbe stečajnega postopka. Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti so pri ocenjevanju vrednosti insolventnih podjetij zavezani k upoštevanju pravil stroke in smernic cen storitev pri ocenjevanju vrednosti, ki jih določata in nadzirata Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Kljub strokovnemu znanju in pridobljenim izkušnjam se v njihovih poročilih še vedno pojavljajo nepravilnosti, ki sta jih Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ugotovila ob nadzorih.
Ključne besede: insolventnost, prisilna poravnava, načrt finančnega prestrukturiranja, ukrepi finančnega prestrukturiranja, slovenski poslovnofinančni standard, mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, ocena poplačila terjatev upnikov
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 752; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

3.
REŠEVANJE PODJETJA S POMOČJO POSTOPKA POENOSTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE
Sergej Senič, 2014, magistrsko delo

Opis: Finančna kriza postaja vse bolj pereč problem današnjih časov, s katerim se srečujejo številni gospodarski subjekti. Podjetja bi morala biti vedno pripravljena na finančne težave, pravočasno zaznati znake krize ter se nanje uspešno odzivati, da bi se lahko rešila globljih finančnih težav. Vzroki, ki pripeljejo podjetja v krize, so različni, nastopijo lahko v okolju samem, med podjetji ali v podjetju, prav tako pa je več načinov reševanja teh problemov. Ko podjetje zaide v krizo ter postane nelikvidno in kapitalsko neustrezno, se mora odločiti za enega izmed naslednjih dveh glavnih postopkov zaradi insolventnosti: za postopek prisilne poravnave ali za ukinitev družbe s postopkom stečaja. Stečaji so najslabša oblika poplačila upnikov in pomenijo hkrati uničenje vrednosti za lastnike kapitalskih deležev, delavce, upnike, poslovne partnerje, potrošnike in tudi za državo. Najugodnejša rešitev tako za dolžnike kakor tudi za upnike je prisilna poravnava, seveda če ima podjetje za njeno izvedbo ustrezne pogoje. Maja 2013 je parlament sprejel predlog novega stečajnega zakona, ki je uvedel institut poenostavljene prisilne poravnave, ki do takrat v našem pravnem sistemu ni obstajal. Uvedba tega instituta je pomembna zato, da se bodo mikro ter mala podjetja in samostojni podjetniki pogosteje odločali za prisilno poravnavo. Vstopni pogoji za te subjekte so omiljeni, kar pripelje do cenejšega, hitrejšega in pogostejšega postopka finančnega prestrukturiranja. V magistrski nalogi smo želeli na konkretnem primeru podjetja X prikazati vzroke za nastanek insolventnosti ter podrobnosti tega postopka, podati kompleksnost priprave načrta finančnega prestrukturiranja in poudariti, kako pomembno je, da se ta izdela strokovno, natančno in da je sprejemljiv tako za dolžnika kot za upnike. Prav tako smo želeli s tem zaključnim delom poslovodstvu podjetja X predstaviti najugodnejšo rešitev za podjetje. Po preučitvi stanja dolžnika smo ugotovili, da je najbolj smiselno uporabiti postopek poenostavljene prisilne poravnave. Na podlagi rezultatov magistrske naloge lahko potrdimo, da je poenostavljena prisilna poravnava najboljša rešitev za nastalo finančno krizo v podjetju X. Učinki poenostavljene prisilne poravnave bi bili izredno pozitivni in večplastni. Stečaj podjetja bi namreč pomenil ukinitev oziroma smrt samega podjetja. Če obstaja možnost prestrukturiranja poslovanja, je za dolžnika bolje, da se odloči za prisilno poravnavo in ohrani delovanje podjetja ter se tako izogne številnim nadaljnjim problemom. Prav tako pa so upniki v tem primeru v boljšem položaju, saj se njihove terjatve poplačajo v večji meri, kot bi se v postopku stečaja, ohranijo pa se lahko tudi nadaljnji poslovni odnos s kupci.
Ključne besede: kriza, poenostavljena prisilna poravnava, stečaj, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, načrt finančnega prestrukturiranja.
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1082; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (748,60 KB)

4.
ANALIZA REALIZACIJE PLAČIL V PRAVNOMOČNO ZAKLJUČENIH POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI V PRIMERJAVI Z NAČRTOVANIMI V NAČRTIH FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA
Tadej Fajfar, 2016, diplomsko delo

Opis: V praksi se žal vse prepogosto kaže, da slovenska insolvenčna zakonodaja družbi dolžnici omogoča, da več mesecev ali celo let prikriva insolventnost družbe in s tem lastnikom in upravi družbe omogoča, da jo ves ta čas neovirano izčrpavajo. Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je tako žal postal instrument, ki ga uprava družbe dolžnice največkrat izkoristi šele v trenutku, ko se upniki odločijo zapadle terjatve izterjati v sodnih postopkih (z izvršbo) ali celo vložijo predlog za začetek stečaja, saj s tem doseže sprostitev blokiranih transakcijskih računov in hkrati zadrži obravnavo vseh predlogov za začetek stečaja. V nalogi smo obravnavali portfelj 11 konkretnih podjetij, zoper katera je bil uveden postopek prisilne poravnave in po postopku prisilne poravnave tudi stečajni postopek (22 konkretnih postopkov zaradi insolventnosti). Glavna področja obravnave so bila primerjava višine poplačila, ki je bila predvidena v postopku prisilne poravnave, z višino poplačila, ki je bila realizirana v postopku stečaja, primerjava vzrokov za neuspeh prisilne poravnave in »angažiranost« udeležencev postopka - predvsem upravitelja.
Ključne besede: Insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, načrt finančnega prestrukturiranja, izčrpavanje, upravitelj, ocenjevalec vrednosti, procesno dejanje.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 490; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
PRISILNA PORAVNAVA KOT ORODJE ZA PREMAGOVANJE KRIZE PODJETJA
Eva Grilč, 2016, diplomsko delo

Opis: V času spremenljivih tržnih razmer in globalne finančne krize se mnoga podjetja tako v Sloveniji kot v tujini znajdejo v finančnih težavah. Slednja lahko za rešitev krize v podjetju uporabijo številne instrumente. Med njimi se lahko pojavi tudi postopek prisilne poravnave, čeprav za podjetje ta ukrep predstavlja zadnjega v vrsti med izbranimi, saj s svojimi zakonskimi določbami omeji delovanje in poslovanje podjetja. Postopek prisilne poravnave je za rešitev krize v podjetju izbralo tudi podjetje Horizont Skupina, d. o. o. V Načrtu finančnega prestrukturiranja je vodstvo podjetja navedlo vrsto ukrepov, ki jih bo sprejelo, da bo lahko izpolnilo terjatve do svojih upnikov. Slednji postopka prisilne poravnave niso sprejeli, zato je podjetje končalo v stečajnem postopku. Ob takšnem izidu glasovanja smo se ozrli na zakonske določbe in potrebne izboljšave le-teh, predvsem z namenom uspešnejših izidov postopkov prisilne poravnave v Sloveniji.
Ključne besede: prisilna poravnava, Horizont Skupina, d. o. o., ZFPPIPP, kriza podjetja, Načrt finančnega prestrukturiranja
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 560; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Pomanjkljivosti finančnega prestrukturiranja podjetja pred uvedbo Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu
Bogdan Polanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Kriza v svetovnem gospodarstvu in bančnem sistemu je povzročila pri večjem številu gospodarskih družb likvidnostne težave, ki so bodisi kratkoročne ali dolgoročne narave. Obilica zunanjih in notranjih vplivov krize je povzročila neravnovesje v poslovanju družb, ki je najbolj obremenilo prav denarni tok. Izhod iz težav predstavlja prestrukturiranje, ki je lahko finančno ali pa vsebuje tudi elemente poslovnega prestrukturiranja. Finančna prestrukturiranja običajno predstavljajo dogovor med dolžnikom in upniki, kar opredelimo kot prostovoljna prestrukturiranja, ki zagotavljajo obstanek in nadaljevanje dejavnosti dolžnika. Če so težave dolžnika dolgoročne, se prestrukturiranje lahko izvede v skladu z insolvenčno zakonodajo, kar lahko pomeni tudi prenehanje poslovanja, ali pa nadaljevanje poslovanja v skrčenem obsegu. Prostovoljna finančna prestrukturiranja v slovenskem gospodarskem prostoru so uveljavljena le nekaj let, tako da je tudi zakonska podlaga bila urejena šele v letu 2013, nadgradnja zakonodaje v obliki Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu pa šele v letu 2014. Tudi uspešno izvedenih prostovoljnih finančnih prestrukturiranj ni veliko, tako da se tudi dobra poslovna praksa na tem področju šele vzpostavlja. Magistrska naloga prikazuje pomanjkljivosti izvedenih prestrukturiranj pred uveljavitvijo zakonodaje, načel in prakse, hkrati pa prikazuje kako bi se prestrukturiranja lahko izvedla bolje. Namen magistrske naloge je bil na konkretnem primeru družbe UNIOR d.d. predstaviti pomanjkljivosti prestrukturiranja izvedenega v letu 2013, pred sprejetjem zakonskih podlag in Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu. V nalogi je tudi prikazana veljavna zakonodaja in poslovna praksa v Sloveniji, Nemčiji, Združenih državah Amerike ter predpisane smernice in načela s strani Evropske unije, Združenih narodov in Mednarodnega denarnega sklada. V prvem delu naloge so prikazana teoretična izhodišča razlogov za izvedbo finančnega prestrukturiranja, predstavitev Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in primerjava domače in tuje zakonske ureditve ter smernice mednarodnih inštitucij. Glavni cilj empiričnega dela raziskave pa je usmerjen v primerjavo izvedenega finančnega prestrukturiranja v družbi UNIOR d.d. s kasneje sprejetimi Slovenskimi načeli finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in zakonskimi ureditvami. Izvedba raziskave je potrdila obe zastavljeni hipotezi in sicer, da ima proučevano finančno prestrukturiranje precej pomanjkljivosti, hkrati pa je bilo prestrukturiranje v danem trenutku za zagotovitev nadaljnjega obstoja družbe nujno izvesti. Za uspešno izvedbo preventivnega finančnega prestrukturiranja je potrebno postopek prestrukturiranja začeti pravočasno, pri njem morajo aktivno sodelovati tako dolžnik kot upniki, pomembno predpostavko pa predstavlja tudi kvalitetno izdelan načrt finančnega prestrukturiranja.
Ključne besede: finančno prestrukturiranje, kriza, zadolženost, kredit, načela prestrukturiranja, načrt finančnega prestrukturiranja, insolvenčna zakonodaja
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 343; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (852,61 KB)

7.
Inoviranje v postopku prisilne poravnave
Darja Stvarnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Inoviranje v podjetjih je pomembno za obstoj, rast in napredovanje podjetja, pomembno pa je tudi, da so različne metode inovacij in obseg njihove uporabe v podjetjih različno zastopani. Metode inoviranja so močno prisotne v nekaterih panogah, npr. v avtomobilski, elektro- in farmacevtski industriji in podobno. Velika, uspešna podjetja tudi pri svojem oglaševanju in aktivnostih za krepitev svoje blagovne znamke javno objavljajo rezultate lastne inovativnosti. To jim še dodatno krepi ugled. Vendar pa vsa podjetja niso enako poslovno uspešna. Podjetja se lahko v svojem življenjskem ciklu srečujejo z različno uspešnimi obdobji. Po ustanovitvi podjetja navadno nastopi obdobje razmaha, uspešnega poslovanja in rasti po merilih, kot so število zaposlenih, prihodki iz prodaje in višina dobička. Obdobju pozitivne rasti in dobrih poslovnih rezultatov pa lahko sledi obdobje krize, ki se ga nekatera podjetja zavedejo že ob prvih znakih, druga pa ga prepoznajo pozno, včasih prepozno. Kriza se lahko izkaže v blažji ali težji obliki. Ena najtežjih oblik krize v podjetju je insolventnost. Na vprašanje, zakaj je podjetje zašlo v krizo, navadno ni preprostega odgovora, dejavnikov je čedalje več. Ali je lahko odsotnost metod inoviranja, če je intenzivno inoviranje navadno povezano z uspehom podjetja, razlog za nastanek krize? Bližajoča se in dejanska insolventnost v povezavi z metodami inoviranja je v tej raziskavi v središču pozornosti. Insolventnost za podjetje pomeni krizno situacijo, v kateri se je treba odzvati v smeri odprave insolventnosti in ponovne vzpostavitve pozitivnih trendov v poslovanju. Izbrani vidik obravnave v tej raziskavi je vprašanje, katere inovacije lahko pomagajo insolventnemu podjetju, da se reši iz krizne situacije, in kako. Edini postopek zaradi insolventnosti, ki je namenjen prestrukturiranju podjetja z namenom, da preživi, je prisilna poravnava (osnovna ali poenostavljena prisilna), ki je lahko uspešna le, če aktivnosti sprožimo pravočasno. Postopek prisilne poravnave natančno opredeljuje ZFPPIPP, vendar o inoviranju ne pove ničesar. V magistrski nalogi sem povezavo med postopki inoviranja in prisilno poravnavo proučila na primeru podjetja Beti, d. d. Podjetje je zašlo v insolventnost, reševalo pa jo je s postopkom prisilne poravnave. Proučila sem, ali so bile metode inoviranja v podjetju prisotne že pred nastopom insolventnosti ali šele pozneje med izvajanjem postopka prisilne poravnave. Preverila sem, ali so metode inoviranja pripomogle k pravočasni zaznavi insolventnosti in k večji uspešnosti postopka prisilne poravnave. V Poslovnem registru Slovenije (eObjave v postopkih insolventnosti) sem na vzorcu 37 podjetij z uporabo računovodskih izkazov preverila prisotnost nekaterih metod inoviranja. Na podlagi rezultatov vzorčnih podjetij in podjetja Beti, d. d., sem ugotavljala veljavnost postavljene hipoteze.
Ključne besede: inoviranje, inovacije, metode inoviranja, programske in tehnološke inovacije, kriza, insolventnost, insolventno podjetje, insolvenčna zakonodaja, prisilna poravnava, poenostavljena prisilna poravnava, načrt finančnega prestrukturiranja, temeljni računovodski izkazi
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 401; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

8.
OMEJITVE POSLOVANJA PODJETJA V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE S PRIMERJAVO SLOVENIJA - HRVAŠKA
Darja Remic, 2016, diplomsko delo

Opis: Postopek prisilne poravnave nastopi, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen in mu le tega ne uspe rešiti na druge razpoložljive načine. Potek postopka ima svoje dobre in slabe plati. Z izvedbo finančnega prestrukturiranja, dolžnik želi izboljšati svoje finančno stanje in nadaljevati s poslovanjem. O uvedbi postopka odločajo upniki z vsaj 60% glasovalnih pravic, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek. Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Po uvedbi postopka prisilne poravnave je dolžnikovo poslovanje omejeno, opravljati sme samo redne posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavati obveznosti iz teh poslov. Veljavna ureditev ima v praksi precej pomanjkljivosti in omejitev. Postopek je prezapleten, predrag in zaradi grožnje stečaja preveč tvegan. V veliko primerih je žal postopek prisilne poravnave le kratkoročno reševanje likvidnosti. Po potrditvi prisilne poravnave izpolnjevanje dolžnikovih obveznosti več nihče ne spremlja in zgodi se, da se dolžnikovo stanje slabša, čemur sledi stečaj.
Ključne besede: postopek prisilne poravnave, insolventnost, dolžnik, družba, upnik/upniki, terjatve, plačilna nesposobnost, prezadolženost, glasovalna pravica, načrt finančnega prestrukturiranja, poplačilo/poravnava, zakonodaja, stečajni postopek
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 544; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1021,23 KB)

9.
ANALIZA DEJAVNIKOV USPEŠNO IZVEDENE PRISILNE PORAVNAVE
Marjeta Zorin Bukovšek, 2017, doktorska disertacija

Opis: Aktualna finančna problematika je bila povod, da je osrednja tema doktorske disertacije analiza ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno izvedeno prisilno poravnavo. Dejavnikov, ki vplivajo na reševanje podjetja iz krize, je mnogo, zato smo v doktorski disertaciji poskušali opredeliti dejavnike, ki so ključni. Slednje smo razdelili v dve skupini, na notranje in zunanje dejavnike. Zunanji dejavniki so neodvisni od podjetja, medtem ko so notranji dejavniki tisti, ki nastanejo v podjetju. V doktorski disertaciji smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na potrditev prisilne poravnave in pa tudi na dejavnike, ki vplivajo na dokončno poplačilo upnikov in s tem trajno odpravo vzrokov insolventnosti. V okviru zunanjih dejavnikov smo analizirali ključne makroekonomske dejavnike, to so gibanje BDP, inflacije in obrestnih mer. Analizirali smo tudi vpliv kreditnega krča in bančnega sistema na gibanje števila prisilnih poravnav. Zakonodaja je prav tako izredno pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na uspešnost postopkov zaradi insolventnosti, zaradi česar smo v doktorski disertaciji naredili tudi primerjavo insolvenčne zakonodaje med Slovenijo, Nemčijo in ZDA. Med notranjimi dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvedbo prisilne poravnave, so rok za poplačilo upnikov in višina poplačila, ki ga dolžnik predlaga z načrtom finančnega prestrukturiranja. V sklopu notranjih dejavnikov smo analizirali še velikost podjetja, finančni položaj podjetja pred začetkom prisilne poravnave, dogovor med dolžnikom in ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev, čas odreagiranja na krizo, poslovno prestrukturiranje v okviru izvajanja ukrepov tekom prisilne poravnave in konverzijo terjatev v lastniške deleže. Pomemben notranji dejavnik pri reševanju krize v podjetju pa je tudi psihološki vidik, ki vključuje komunikacijo med deležniki družbe, sposobnost medsebojnega sodelovanja in čustvene inteligence poslovodstva dolžnika. V empiričnem delu doktorske disertacije smo s kvantitativnimi metodami raziskovanja preverili zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na obdobje od uvedbe prisilne poravnave pa do njene potrditve ali zavrnitve. Na podlagi vzorca 82 podjetij smo analizirali vpliv določenih zunanjih in notranjih dejavnikov na potrditev prisilne poravnave za obdobje 2008-2013. Pri tem smo ugotovili negativno korelacijo med gibanjem BDP in številom potrjenih prisilnih poravnav, pozitivno korelacijo med gibanjem inflacije in potrjenimi prisilnimi poravnavami ter pozitivno korelacijo med gibanjem obrestne mere in potrjenimi prisilnimi poravnavami. Pri notranjih dejavnikih smo potrdili, da krajši kot je rok za poplačilo upnikov in višje kot je predlagano poplačilo upnikov, večja je verjetnost, da bo prisilna poravnava potrjena. Večja podjetja imajo tudi večje možnosti za preživetje krize, saj imajo boljšo pogajalsko pozicijo. Drugi sklop hipotez, ki so se nanašale na celotno obdobje trajanja prisilne poravnave, kar pomeni tudi do dokončnega zaključka prisilne poravnave in s tem dokončnega poplačila upnikov, pa smo preverili s kvalitativno metodo raziskovanja, natančneje s študijo primera. Analiza fokusne skupine 6 slovenskih podjetij je pokazala, da so za uspešno izvedeno prisilno poravnavo ključni dejavniki dogovor med dolžnikom in navadnimi ter ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev (finančno prestrukturiranje), konverzija terjatev v lastniške deleže podjetja oziroma prevzem upravljanja s strani upnikov (lastniško prestrukturiranje) in izvajanje ukrepov poslovnega prestrukturiranja. V celotnem poteku reševanja krize v podjetju ima psihologija izredno pomembno vlogo.
Ključne besede: prisilna poravnava, insolventnost, načrt finančnega prestrukturiranja, poslovno prestrukturiranje, lastniško prestrukturiranje
Objavljeno: 04.12.2017; Ogledov: 249; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

10.
Načrt finančnega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave
Sara Drofenik, 2017, diplomsko delo

Opis: Področje diplomske naloge je upravljanje in vodenje prisilne poravnave s prikazom v družbi Merkur d.d. ter poslovanje v krizni situaciji.
Ključne besede: kriza, poslovanje v krizi, reševanje krize, prisilna poravnava, načrt finančnega prestrukturiranja, podjetje Merkur d.d.
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 227; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (416,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici