Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sporazumevalna zmožnost je v življenju človeka bistvenega pomena. Razvijamo jo s sporazumevalnimi dejavnostmi. V osnovni šoli poteka načrtno in postopno usvajanje prvin jezika. Da se lahko ljudje sporazumevamo in hkrati sobivamo z okolico, je zelo pomembno, da je naša sporazumevalna zmožnost čim bolj razvita. Ljudje se naučimo poslušati, govoriti, brati in pisati. V osnovni šoli pri pouku slovenščine usvajamo znanja o jeziku na podlagi učnega načrta za pouk slovenščine, ki je sistematično sestavljen za vsako vzgojno-izobraževalno obdobje posebej. Tam so zapisani cilji in minimalni standardi znanja. Pri pouku slovenščine začnemo kot otroci postopno usvajati pravopisno zmožnost, ki je v osnovni šoli zelo poudarjena. Usvajanje in urjenje pravopisnih pravil poteka vse do devetega razreda osnovne šole. Pri pravopisni zmožnosti so v učnem načrtu za pouk slovenščine za osnovnošolsko izobraževanje zastavljeni učni cilji, ki se navezujejo na pravilno rabo vejice. Rabo vejice učenci usvajajo in urijo skozi večji del osnovnošolskega izobraževanja. V teoretičnem delu naloge so zapisane vse sporazumevalne dejavnosti, ki jih uporabljamo za razvoj sporazumevalne zmožnosti. Zapisana so tudi pravopisna pravila, ki jih usvajajo učenci in tako bogatijo svojo pravopisno zmožnost. Osredotočamo se na pravopisna pravila pravilne rabe vejice. Pravopisna pravila so zapisana po ciljih v učnem načrtu za pouk slovenščine v osnovni šoli (2018). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati analize več učnih gradiv za pouk slovenščine v osnovni šoli. Uporabili smo kvalitativno raziskavo in nato pri rezultatih uporabili besedilno analizo. Zajeli smo nekaj učbenikov in delovnih zvezkov, različnih avtorjev in založb, ki so najpogosteje uporabljeni za pouk slovenščine v osnovni šoli. In sicer: Lili in Bine 3, Mlinček (za tretji razred), Naša ulica 3, Slovenščina 3, Znanka ali uganka 4, Radovednih pet (za četrti razred), Slovenščina 4, Hej hoj 4, Slovenščina 5, Hej hoj 5, Slovenščina za vsak dan 6, Slovenščina 6, Znanka ali uganka 6, Slovenščina v oblaku 6, Slovenščina za vsak dan 8, Slovenščina 8, Znanka ali uganka 8, Slovenščina v oblaku 8, Slovenščina za vsak dan 9, Slovenščina v oblaku 9. Ob pregledu učnih gradiv smo ugotavljali, kje najdemo zapis o pravilni rabi vejice, kako avtorji razlagajo pravila rabe vejice, v kakšnem obsegu so zapisana ter ali se skladajo z učnimi cilji in minimalnimi standardi v učnem načrtu. Ugotavljamo, da se učenci o pravilni rabi vejice začnejo učiti ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, posledično zapisa o vejici v učnih gradivih za prvi in drugi razred ne najdemo. V učnih gradivih za tretji razred pa se sicer že pojavi pravilo o vejici med naštevanjem, vendar to pravilo ni minimalni standard prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa so zastavljeni cilji in minimalni standardi, ki zajemajo pravila rabe vejice in jih posledično najdemo tudi v vseh pregledanih učnih gradivih. Gradiva se med seboj razlikuje in avtorji različno razlagajo pravila rabe vejice; prav tako je ta tema med učnimi gradivi zajeta v različnih obsegih.
Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, vejica, učni načrt slovenščina, učna gradiva za slovenščino
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 173; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: V magistrski nalogi bo predstavljeno načrtovanje električnega načrta in izdelava programskega algoritma, namenjenega strojnemu posnemanju robov keramičnih palčk EGO. Predlog za magistrsko nalogo je nastal v oddelku za elektroniko v podjetju ETI Elektroelement, d. o. o. Stroj je krmiljen s programirnim krmilnikom PLK Siemens S7-1214. Ta skrbi, da se programski algoritem nemoteno izvaja, s tem pa se opravlja brušenje keramičnih palčk. Vsi delovni procesi, sporočila in napake, ki se pojavijo na stroju, pa so prikazani na HMI TP700-Comfort. Cilj magistrske naloge je postavitev stroja v proizvodnji, testirati njegovo delovanje in ga vključiti v proizvodni proces.
Ključne besede: Keramične palčke, strojno posnemanje, avtomatizacija, električni načrt, programski algoritem
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 272; Prenosov: 40
Celotno besedilo (7,08 MB)

Opis: V diplomskem delu predstavljamo zagotavljanje varnosti na gradbišču Poslovno skladiščnega objekta Schrack – Hoče. Na začetku imamo uvod, v katerem so podani splošni problemi, cilji in namen diplomske naloge. Nato sledita dve poglavji, ki na splošno prikažeta in predstavita gradbeni objekt in splošne pogoje, zakone in uredbe, ki veljajo na gradbiščih. V splošnem delu smo predstavili lokacijo, namembnost, arhitekturne značilnosti in gradbene značilnosti objekta. Pri predstavitvi splošne zakonodaje smo prikazali ukrepe za preprečitev nastanka nezgod na gradbišču. Pokazali smo tudi, katera so tista mesta, ki so najbolj nevarna za delavce in kako vodstvo gradbišča pride do ocene tveganja. V zaključnem poglavju smo za primer gradbišča Poslovno skladiščnega objekta Schrack – Hoče prikazali tri bolj zanimive oz. zahtevne aktivnosti in za vsako opisali ukrepe, ki smo ga sprejeli za zagotavljanje varnosti.
Ključne besede: varnost na gradbišču, nezgode na gradbišču, ocena tveganja, varnostni načrt.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2022; Ogledov: 305; Prenosov: 41
Celotno besedilo (4,96 MB)

Opis: Zagonska podjetja so inovacijsko gnana podjetja, ki razvijajo nove izdelke in storitve s potencialom za trženje in eksponentno rast na globalnih trgih. Da je lahko zagonsko podjetje uspešno, potrebuje kompetentno podjetniško ekipo in produkt, ki si ga želi veliko število odjemalcev. Zagonska podjetja so značilna po tem, da se razvijajo in rastejo zelo hitro, to rast pa je potrebno že v zgodnjih fazah delovanja financirati s strani zunanjih virov financiranja. Start-up podjetje se lahko financira s strani dolžniškega ali lastniškega kapitala. Dolžniški kapital predstavljajo banke, ki z zagonskimi podjetji sklenejo upniško razmerje, ki se konča z odplačilom dolga, vključno z obrestmi. Viri lastniškega kapitala pa ne pričakujejo vračila glavnice in obresti, temveč postanejo solastniki podjetja in pričakujejo rast podjetja ter ustrezen donos, ki ga bodo čez nekaj let realizirali kot kapitalski dobiček. Za pridobivanje investicije mora zagonsko podjetje pripraviti poslovni načrt, obsežni pisni dokument, ki ga pripravi podjetnik in zajema vse zunanje in notranje elemente, ki so vpleteni v začetek novega posla. Poslovni načrt mora odgovoriti na vprašanja o trenutni situaciji podjetja, njihovih načrtih za prihodnost in postopek, kako bodo zadane cilje dosegli. Na podlagi pripravljenega poslovnega načrta bodo investitorji odločali, ali bodo v zagonsko podjetje investirali. Različni tipi investitorjev imajo drugačne kriterije za investicije, to pa pomeni, da se njihov pogled na poslovni načrt zagonskega podjetja razlikuje − in v diplomski nalogi obravnavamo ravno te poglede. Diplomsko delo je sestavljeno iz sedem poglavij. V uvodnem delu obravnavamo problem, namen, cilje in hipoteze diplomske naloge, nadaljujemo pa z omejitvami in metodami, ki jih uporabimo. Sledi definiranje delovanja zagonskih podjetij in primerjava s tradicionalnimi podjetji, kamor vključimo tudi faze investiranja v zagonska podjetja. Tretje poglavje je namenjeno poslovnim načrtom, kjer obravnavamo vlogo in pomen poslovnega načrta. Četrto poglavje podrobno ugotavlja vire financiranja zagonskih podjetij. Najprej se lotimo sklade tveganega kapitala in poslovne angele, ki skupaj tvorijo predstavnike tveganega kapitala, pozneje pa banke kot vir dolžniškega kapitala. V petem poglavju analiziramo poglede različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetja. Šesto poglavje je namenjeno praktičnemu delu diplomske naloge, v katerem na podlagi intervjujev z ustanovitelji zagonskih podjetij primerjamo njihove izkušnje pridobivanja investicij s teoretičnimi izhodišči iz prejšnjih poglavij. Diplomsko nalogo zaključujemo z razpravo o ugotovitvah in sklepom.
Ključne besede: zagonska podjetja, investitorji, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, banke, poslovni načrt, tvegani kapital, lastniški kapital, dolžniški kapital
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 280; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so prepoznane kot resnična skrb, zato se pozornost načrtovalcev in operaterjev elektroenergetskega sistema osredotoča na uporabo alternativnih energetskih tehnologij z nizkimi emisijami za proizvodnjo električne energije. OVE imajo veliko prednost vključno z zmanjšanjem podnebnih sprememb, povečanjem trajnosti v energetskem sektorju in povečanjem zanesljivosti oskrbe z energijo. Za prehod v nizkoogljično družbo in pridobivanje OVE je potrebno energetske objekte OVE umestiti v prostor. Postopek umeščanja energetskih objektov OVE v RS poteka skladno z določbami ZUreP-3, ki je bil leta 2021 noveliran, uporablja pa se od 1. junija 2022. ZUreP-3 ohranja vsebino, že uveljavljene pojme in strukturo prej veljavnega zakona ZUreP-2 ter ga nadgrajuje, kljub temu pa prinaša številne in obsežne spremembe. Pripravljen je z namenom doseganja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom, z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov. Za gradnjo energetskih objektov ločimo prostorske ureditve lokalnega pomena, za katere je pristojna občina, v območju katere leži načrtovana prostorska ureditev in prostorske ureditve državnega pomena, za katere je pristojna država. Elektrarne z nazivno močjo najmanj 10 MW ali več spadajo med prostorske ureditve državnega pomena in se načrtujejo z DPN. Prostorske ureditve državnega pomena so lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj RS. Pri načrtovanju umestitve energetskih objektov v prostor, je potrebno upoštevati varstvene zahteve in omejitve, ki izhajajo iz t.i. sektorskih predpisov. Gre za predpise, ki se nanašajo na ohranjanje narave, kulturne dediščine, varstvo okolja, vod in drugih. RS ima ogromno potenciala za uvajanje OVE, vendar postopek umeščanja naleti prav na težave, povezane z naravovarstvenimi vidiki. Predstavljen postopek umeščanja SE Zlatoličje – Formin poteka po postopku DPN in želi prispevati k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo ter povečanju oskrbe z energijo iz OVE. Načrtovana SE Zlatoličje - Formin leži v vzhodnem delu Slovenije, na umetnih kanalih hidroelektrarn med Zlatoličjem in Forminom, vzhodno in zahodno od mesta Ptuj. Sončna elektrarna se bo raztezala na brežine derivacijskih kanalov dveh hidro elektrarn (HE Formin in HE Zlatoličje). Sega v območje varstva kulturne dediščine, vodovarstvena območja, poplavna območja in območja posebnih varstvenih režimov ohranjanja narave, zato je potrebno že v pobudi DPN opraviti analizo stanja. Končni datum pričetka obratovanja SE Zlatoličje je predviden 2. maja 2025, SE Formin pa 2. maja 2026. V postopku umeščanja energetskih objektov OVE v prostor, se udeleženeci soočajo z mnogimi ovirami. Pomembno je, da te ovire premagamo in omogočimo čim boljši in hitrejši razvoj novih proizvodnih virov OVE tudi zavoljo energetske revščine, ki nam sledi.
Ključne besede: Energetska unija, obnovljivi viri energije, NEPN, umeščanje v prostor, državni prostorski načrt, varstvo okolja, sončna elektrarna.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 329; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,85 MB)