1. Razumevanje kolobarja glede na način pridelave na kmetijahDavid Drofenik, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Ker je kolobar ključen za bolj sonaravno pridelavo poljščin, smo v letu 2012 izvedli anketo med pridelovalci poljščin na 175 kmetijskih gospodarstvih. Z analizo odgovorov smo prepoznali, da je tri četrtine kmetij manjših od 10 ha, da je največji deleže njiv (41,0 %) namenjen živinski krmi, da 51,0 % vprašanih še vedno uporablja konvencionalni način pridelave, medtem ko ostali ekološki ali pa integriran način pridelave. 70,0 % vprašanih meni, da je kolobar izjemno ali pa zelo pomemben, da je monokulturne pridelave le še 6,1 %, ostalo so dve- ali večletni kolobarji, da več kot polovica vprašanih ne preverja stanja humusa v tleh ali, da bi za večjo odpornost v sušnih razmerah vključili v kolobar zlasti lucerno in podobno. V smislu trajnostnega delovanja je zaskrbljujoča ugotovitev, da 21,9 % vprašanih nima dovolj informacij o kolobarju, a jih tudi ne iščejo.
Ključne besede: kolobar, kolobarjenje, poljščine, kmetijstvo, načini pridelave
Objavljeno v DKUM: 22.12.2017; Ogledov: 1719; Prenosov: 329
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na prisotnost patogenih bakterij v zelenjaviUroš Vrabelj, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preverjali prisotnost nekaterih patogenih bakterij na solati. Preverjali smo hipoteze kako mesta prodaje, način proizvodnje in letni čas vplivajo na prisotnost patogenih bakterij v krhkolistni solati. Za vzgojo bakterij smo uporabili štiri selektivna gojišča namenjena za izolacijo bakterij iz hrane in vode. Bakterije smo izolirali, prešteli, ter določene vizualno identificirali. Rezultati so pokazali, da je najmanj bakterij v vzorcih kupljenih na tržnicah in slovenskega porekla. Največje število je bilo na solati iz uvoza, kupljeni v trgovini. Glede na pridelavo je najmanj vsebovala ekološko in integrirano pridelana zelenjava. Glede na letni čas je od šest prodajnih mest bilo najvišje število kolonij na štirih spomladi in na dveh poleti.
Ključne besede: patogene bakterije, krhkolistna solata, varnost prehrane, načini pridelave zelenjave, mikrobiološka aktivnost
Objavljeno v DKUM: 08.11.2012; Ogledov: 1676; Prenosov: 129
Celotno besedilo (552,30 KB) |
6. Senzorične lastnosti zelja in rdeče pese v odvisnosti od načina kmetijske pridelaveNadja Mikola, 2009, diplomsko delo Opis: Proučili smo senzorične lastnosti pri zelju in rdeči pesi, ki sta bili poleg kontrolnega vzorca pridelana še na konvencionalni, ekološki, integriran in biodinamičen način. Naključno izbrani ocenjevalci so na podlagi 9-stopenjske hedonske lestvice ocenjevali všečnost vzorcev. Proučevani parametri so bili barva, vonj,.okus ter splošni vtis.
Ključne besede: načini kmetijske pridelave, kakovost hrane, senzorične lastnosti hrane
Objavljeno v DKUM: 04.06.2009; Ogledov: 3271; Prenosov: 251
Celotno besedilo (600,84 KB) |
