1. Nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju : diplomsko deloTaja Repič, 2023, diplomsko delo Opis: Nadarjenost je pojem, ki še dandanes ni enotno opredeljen. Različni raziskovalci imajo zanj različna pojmovanja in različne razlage. Razlog za to je, ker se nadarjenost pri različnih posameznikih navzven nikoli ne izkazuje na enak način, saj smo si med seboj vsi različni – tudi nadarjeni. Ker se nadarjenost izkazuje na toliko različnih načinov, jo je težko prepoznati.
Še posebej težko nadarjenost prepoznamo pri predšolskih otrocih. Zanje ne moremo uporabljati standardnih testov, ki jih uporabljamo za odrasle, zato moramo strategije in načine dela prilagoditi otroku, njegovi starosti in sposobnostim. Obstaja veliko alternativnih pristopov, ki se jih za ugotavljanje nadarjenosti lahko poslužujemo. Eno izmed področji, na katerem pri otrocih lahko prepoznamo nadarjenost, je socialno-emocionalno področje.
Kadar starši, vzgojitelji oz. katera koli oseba blizu otroka opazi, da je otrok na socialno-emocionalnem področju nadarjen, je pomembno, da se o tem seznani vse, ki čas preživljajo z otrokom. Nadarjeni otroci imajo nekatere značajske lastnosti, po katerih se razlikujejo od svojih nenadarjenih vrstnikov. Samo s poznavanjem teh, bomo otroka lahko razumeli, mu nudili oporo, ki jo potrebuje in mu pomagali svoje potenciale razviti do mere, ki jo otrok premore.
Diplomsko delo nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo raziskali pojem nadarjenost in ga opredelili, opisali splošne značilnosti nadarjenih predšolskih otrok, opisali prepoznavanje nadarjenosti pri predšolskih otrocih, se dotaknili področij nadarjenosti pri otrocih, natančneje opisali področje socialne in emocionalne nadarjenosti ter našteli nekaj načinov in strategij dela z nadarjenimi otroki na socialnem in emocionalnem področju. V empiričnem delu smo opredelili namen naše diplomske naloge oz. projekta, ki smo ga v okviru le-te tudi izvedli in si postavili nekaj raziskovalnih vprašanj in hipotez. Opredelili smo tudi raziskovalne metode, vzorce, postopke zbiranja in obdelave podatkov. V praktičnem delu, pa smo opisali projekt »Igrajmo se skupaj!«, ki smo ga izvedli v vrtcu in ga evalvirali. S projektom smo želeli prikazati enega izmed načinov, ki ga lahko uporabimo v vrtcu za razvijanje socialno-emocionalnih sposobnosti otrok in prepoznavanja nadarjenih na tem področju. Ključne besede: nadarjenost, predšolski otrok, socialno-emocionalno področje, strategije dela, načini dela Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 726; Prenosov: 115 Celotno besedilo (736,63 KB) |
2. Didaktična analiza kontaktnih načinov in oblik dela v visokošolskem izobraževalnem procesuSilvija Kukovec, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo z didaktično analizo teoretično in empirično osvetlili predavanje in seminar – v visokošolskem izobraževalnem procesu prevladujoča kontaktna načina oziroma obliki dela profesorjev s študenti. Predstavili smo didaktične značilnosti, funkcije, vloge in vidike teh dveh načinov dela ter njuno načrtovanje, pripravo, izvedbo, analizo in evalvacijo. Poudarili smo pomembnost vseh navedenih faz za njuno kakovost, saj lahko samo kakovostna predavanja in seminarji pri študentih spodbujajo usvajanje znanja, razvijanje kognitivnih sposobnosti in oblikovanje pozitivnih, zaželenih značajskih lastnosti, s čimer dobijo podlago za razvijanje specifičnih in splošnih kompetenc. Z izvedeno anketo na vzorcu 240 rednih študentov dodiplomskega študija smo preučili, kako se ti udeležujejo predavanj in seminarjev, katere značilnosti najpogosteje zaznavajo, kakšna pričakovanja imajo in kako se jim uresničijo. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na vrsto fakultete, na kateri študirajo, letnik študija, v katerega so vpisani, in njihovo uspešnost pri študiju. Rezultati kažejo, da se študenti seminarjev in sploh predavanj udeležujejo kar redno in da visoko ocenjujejo njihovo kakovost, so pa pri tem določene statistično značilne razlike glede na vrsto fakultete in uspešnost. Od predavanja in v glavnem tudi od seminarja imajo visoka pričakovanja, ki pa se jim nekoliko manj uresničijo. Menimo, da so možnosti za izboljšanje uresničitve njihovih pričakovanj predvsem v razvijanju in izboljševanju didaktičnih in metodičnih kompetenc profesorjev ter izboljševanju intelektualne in socialne didaktične komunikacije in interakcije med profesorji in študenti. Ključne besede: kontaktni načini dela, predavanje, seminar, pričakovanja študentov od predavanja, pričakovanja študentov od seminarja, kakovost visokošolskega izobraževanja. Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 1454; Prenosov: 134 Celotno besedilo (2,85 MB) |
3. OCENJEVANJE VREDNOSTI UMETNIŠKIH DELAndreja Repnik, 2013, magistrsko delo Opis: Ocenjevanje vrednosti umetniških del je specifično področje, znotraj katerega je mnogo nejasnosti, in sicer predvsem z vidika tega, kako široko mora biti znanje posameznika, ki se loti ocenitve vrednosti določenega umetniškega dela. Poznati mora področje ocenjevanja – umetnost (njeno zgodovino, obdobja, umetnike, tehnike in podobno) in razmere na trgu umetniških del (spremljati mora njegov razvoj in smer gibanja). Pomembno je poznati posebnosti umetniških del in njihovih vrednosti. Obstajata dve plati vrednosti umetniških del – umetniška in ekonomska. Ocenjevalec vrednosti umetniških del ne sme zanemariti obstoja nekaterih pomembnih dejavnikov vrednosti in cen umetniških del, od tega, da lahko gre za »mojstrsko delo«, do tega, kako državna ureditev vpliva na ceno umetnine. Prav tako je pomembno poznati postopek ocenjevanja vrednosti umetniških del kot tudi uporabljenih podlag ter načinov in metod; tukaj se navezujemo predvsem na uporabo MSOV. Skozi analizo rezultatov raziskave izvemo, da je v Sloveniji trg umetniških del nerazvit in da se pogledi na ocenjevanje vrednosti umetniških del ne razlikujejo, kadar so v ocenjevanje njihove vrednosti vpeti različni ljudje, ki se poklicno ali kako drugače srečujejo z ocenjevanjem vrednosti umetniških del. S praktično izvedbo primera ocenitve vrednosti umetniškega dela s pomočjo prej opisanih teoretičnih dognanj prikažemo postopek ocenitve konkretnega umetniškega dela Nikoli vojne. Ključne besede: ocenjevanje vrednosti, trg umetniških del, vlaganje v umetniška dela, umetniška vrednost, ekonomska vrednost, načini ocenjevanja vrednosti, zavarovanje umetniških del, Nikoli vojne Objavljeno v DKUM: 11.06.2013; Ogledov: 3161; Prenosov: 216 Celotno besedilo (1,30 MB) |
4. PEDAGOŠKI PRISTOPI, NAČINI TRENINGA IN TEHNIKE POUČEVANJA JAHAČEVNina Korošec, 2009, diplomsko delo Opis: Poučevanje jahanja je zelo abstrakten pedagoški proces in tako se kot inštruktorica jahanja dnevno srečujem s problematiko podajanja teorije jahanja. V tem delu so podane moje metode dela, tehnike poučevanja in načini treninga, s katerimi dokazano hitreje dosegam želene pedagoške cilje in rezultate, zastavljene pri osvajanju jahalnih tehnik in umetnosti jahanja pri otrocih, mladostnikih in odraslih. Ključne besede: Jahanje, tehnike poučevanja jahanja, metode dela z jahači, načini treningov jahačev, pedagoški pristopi. Objavljeno v DKUM: 11.09.2009; Ogledov: 4049; Prenosov: 459 Celotno besedilo (2,43 MB) |