Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Vloga zakonskega stanu pri doseganju zastavljenih ciljev mladih v učnem procesu : magistrsko delo
David Verlak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se odločili preučiti, kakšno vlogo ima zakonski stan pri doseganju zadanih učnih ciljev mladih v Sloveniji. Učne cilje smo razdelili na dva sklopa, to je učni uspeh, ki smo ga merili s povprečno oceno v zadnjem šolskem letu ter stopnjo izobrazbe. Stopnjo izobrazbe smo prav tako ločili na dejansko doseženo stopnjo ter željo, torej stopnjo, ki jo mladostniki želijo doseči. Najprej smo navedli in razjasnili definicije pojmov: socialni odnosi, zakonski stan, s poudarkom na romantičnih odnosih, ter učni uspeh. V magistrskem delu smo uporabili večje število raziskovalnih metod. V prvih treh poglavjih, to je predvsem v teoretični osnovi, smo uporabili kvalitativno analizo virov in literature. Preko raziskane literature smo izpostavili raziskave, ki so se ukvarjale z izbrano tematiko. V empiričnem delu pa smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo dela. Tako smo uporabili sekundarno analizo podatkov, zbranih v raziskavi Slovenska mladina 2018/2019, na podlagi katere smo preverili zastavljene hipoteze. Izvedli smo frekvenčne analize, parametrične preizkuse in preverjali korelacije. Potrdili smo statistično značilne razlike med uspehom in zakonskim stanom. Mladostniki, ki so bili v zvezi, so javili nižje ocene v zaključnih letnikih izobraževanje kot tisti, ki niso bili v zvezi. Obenem smo pokazali, da tisti, ki so samski, dosegajo nižje stopnje izobrazbe kot tisti, ki so v zvezi. Ugotovili smo, da se dnevno porabljen čas ne razlikuje glede na zakonski stan. Nasprotno pa se je izkazalo, da mladostniki, ki so v zvezi porabijo več časa za aktivnosti v povezavi z zaposlitvijo. Ugotovili smo, da večja kot je želja po poroki, večja je želja mladostnikov po zaključku študija in obenem povezava med pričetkom bivanja s partnerjem in doseženo stopnjo izobrazbe.
Ključne besede: Romantična razmerja, zakonski stan, učni uspeh, zunajzakonska skupnost, načini bivanja, poroka, zakonska zveza, mladi
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,33 MB)

Anksioznost, stres, samoučinkovitost in socialna opora študentov v povezavi z izkušnjo bivanja v tujini
Anja Kragolnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Čas študija pomeni za mlade priložnost, da raziščejo svoje potenciale, se razvijejo v učinkovite in kompetentne posameznike, da bodo kos oviram, ki jih čakajo v prihodnosti. Izkušnja bivanja v tujini mladim ponudi, da zapustijo svoje območje varnosti in se odločijo za korak, ki jim pripomore k večji avtonomiji in boljšemu spoznavanju sebe ter svojih kapacitet za spoprijemanje z ovirami. Namen magistrskega dela je bil raziskati, ali izkušnja bivanja v tujini oziroma njena odsotnost vodi v razlike med študenti v stopnjah stresa, anksioznosti, samoučinkovitosti ter načinov soočanja s stresom in kako se s temi konstrukti povezuje socialna opora. V raziskavo je bilo vključenih 278 udeležencev, od tega 193 žensk (69 %) in 85 moških (31 %), starih med 22 in 27 let. Povprečna starost udeležencev je bila 25 let. 37 % posameznikov je bilo takšnih, ki so v času študija v tujini bivali vsaj šest mesecev. Rezultati so pokazali, da imajo posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, nižje stopnje anksioznosti in višje stopnje samoučinkovitosti kot njihovi vrstniki, ki te izkušnje nimajo. Posamezniki teh dveh skupin pa se med seboj ne razlikujejo v stopnji zaznanega stresa. Socialna opora negativno napoveduje stopnjo stresa in anskioznosti, pozitivno pa napoveduje samoučinkovitosti. Posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, večkrat uporabljajo načine soočanja s stresom, usmerjene na problem, kot tisti, ki te izkušnje nimajo. Prav tako so naši rezultati pokazali, da načini soočanja s stresom, usmerjeni na problem, napovedujejo stopnjo samoučinkovitosti. Z dodatnim preverjanjem smo ugotovili, da med posamezniki, ki imajo izkušnjo bivanja v tujini, ter tistimi, ki je nimajo, ni razlik v stopnji socialne opore. Ugotovili smo tudi, da posamezniki, ki so bivali v tujini vsaj šest mesecev v času študija, v splošnem pogosto uporabljajo načine soočanja s stresom, vezane na izogibanje.
Ključne besede: študenti, izkušnja bivanja v tujini, stres, anskioznost, samoučinkovitost, socialna opora, načini soočanja s stresom.
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 1314; Prenosov: 268
Celotno besedilo (741,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh