| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV ZNAČILNOSTI STANOVANJ NA NJIHOVO VREDNOST
Nadja Ferlan, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri metodi tržnih primerjav je bistveno upoštevanje prilagoditev, ki temeljijo na razlikah med sestavinami primerjav (tj. vplivnimi dejavniki) ocenjevane in primerljive nepremičnine. Ocena višine in bistvenosti posamezne prilagoditve je ključnega pomena za izvedbo verodostojne ocene vrednosti stanovanj. V prilagoditvah je treba upoštevati značilnosti stanovanja, raven kakovosti vgrajenih gradbenih materialov in njihovo dotrajanost, gradbenotehnične dejavnike in tudi zunanje vplivne dejavnike. Določitev vpliva dejavnikov na vrednost nepremičnin je mogoče izvesti po več metodah. Bistveno prednost imajo kvantitativne metode, ki temeljijo na matematični in statistični obdelavi podatkov. V magistrski nalogi so prikazani rezultati analize mnenj anketiranih pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženih cenilcev gradbene stroke in nepremičninskih posrednikov o pomembnosti dejavnikov, ki vplivajo na vrednost stanovanj. Podane so tudi ocene vpliva določenih dejavnikov na njihovo vrednost. Za ugotovitev, kolikšno je zmanjšanje vrednosti stanovanj zaradi staranja objekta v povprečno vzdrževanem objektu, je določena trendna funkcija. Prikazani so tudi rezultati analize uporabe kvantitativnih metod pri prilagajanju cen med nepremičninskimi strokovnjaki.
Ključne besede: nepremičnine, gradbeništvo, stanovanja, način tržnih primerjav, vplivni dejavniki, prilagoditve, statistična analiza
Objavljeno: 28.11.2014; Ogledov: 1097; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (731,38 KB)

2.
PRIMERJALNO VREDNOTENJE STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN NA OSNOVI MEDNARODNIH STANDARDOV OCENJEVANJA VREDNOSTI
Dean Medved, 2016, magistrsko delo

Opis: Vrednost nepremičnin oz. nepremičninskih pravic je predmet tega magistrskega dela. Vrednost nepremičnine je samo abstrakten pojem, dokler ne določimo namena katero vrednost iščemo. Največ govorimo o tržni vrednosti, ki jo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2013) opredeljujejo kot ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in voljan prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost na datum ocenjevanja vrednosti v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri čemer sta stranki delovali seznanjeno, preudarno in brez prisile. Tržno vrednost nepremičnin iščejo in ugotavljajo izvedenci, ki se pri izračunavanju uporabljajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, ki določajo parametre in smernice izračunavanja. V tej nalogi bomo prvem delu naloge predstavili teoretična izhodišča ocenjevanja vrednosti nepremičnin na osnovi MSOV, ter tudi izhodišča množičnega ocenjevanja vrednosti nepremičnin v Sloveniji, na osnovi katerega je bila vsem nepremičninam v Sloveniji določena posplošena vrednost nepremičnin. Čeprav je bilo množično vrednotenje izvedeno predvsem zaradi obdavčitve nepremičnin, so se vrednosti začele uporabljati tudi na drugih področjih in bankah, ki upoštevajo vrednosti pri podeljevanju hipotekarnih kreditov, pod predpostavko, da odražajo tržno vrednost nepremičnin. V drugem delu naloge bomo preverili postavljene hipoteze in izvedli naredili 2 izračuna tržne vrednosti po standardih MSOV, ter vrednosti primerjali z vrednostmi iz množičnega vrednotenja. Poiskali bomo odstopanja in ugotovili razloge za razlike v vrednostih, ki bodo pokazali, da množično vrednotenje ne more nadomestiti posamičnega ocenjevanja nepremičnin in rezultatov le tega.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninske pravice, vrednost, ocenjevanje tržne vrednosti, množično vrednotenje, posplošena tržna vrednost, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, nabavnovrednostni način.
Objavljeno: 02.08.2016; Ogledov: 974; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1019,29 KB)

3.
IT PODPORA PROCESU VREDNOTENJA NEPREMIČNIN
Rebeka Živkovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Za razliko od množičnega vrednotenja se je na področju posamičnega vrednotenja nepremičnin na območju Republike Slovenije izkazalo, da še ni razvitega ustreznega računalniškega programa, ki bi optimiziral izdelavo cenitvenih poročil. Magistrsko delo podaja izsledke analize trga, v okviru katere so bile raziskane obstoječe splošne in namenske informacijske rešitve ter njihova uporaba v Sloveniji in tujini. Cene nepremičnin so podvržene dogajanju v gospodarstvu in državi, zraven tega pa na njih vplivajo še številni drugi dejavniki. Odvisnosti in intenziteta vplivov so v magistrskem delu obravnavani s pomočjo statistične analize, ki podaja enolično določene regresijske modele, kar je osnova za vključitev v programsko rešitev. Rezultati statistične analize in analiza obstoječih IT rešitev omogočajo zasnovo funkcionalnosti nove programske rešitve. Le-te pa izhajajo iz prepoznanih potreb po izboljšavah procesa vrednotenja nepremičnin na podlagi študije primera in so osnova za izdelavo prototipa računalniškega programa. Dodana vrednost zasnovane programske rešitve se bo v nepremičninskem podjetju odražala predvsem v večji doslednosti in objektivnosti pri izvajanju nalog ter prihranku časa. Prednosti se nanašajo še na zmanjšanje možnosti napak, natančnost, čitljivost dokumentov in boljšo organizacijo dela.
Ključne besede: vrednotenje nepremičnin, način tržnih primerjav, IT podpora, posamično vrednotenje, prototip, odstotna prilagoditev cen, regresijska analiza
Objavljeno: 06.04.2016; Ogledov: 539; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

4.
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKE
Marko Tomanič, 2016, magistrsko delo

Opis: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine. Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja. Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati. Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 1002; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici