| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje načinov pridelave sadja in navade potrošnikov v času covid-19 razmer : magistrsko delo
Valerija Bezjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Slovenija je 12. marca 2020 razglasila epidemijo zaradi koronavirusa SARS-CoV2, ki povzroča respiratorno bolezen koronavirusa covid-19. Po izbruhu epidemije se je način življenja bistveno spremenil; strah pred boleznijo in zaprtje trgovskih centrov sta vnesla spremembe v brezskrben način nakupovanja hrane. V letu 2021 smo med 248 potrošniki iz celotne Slovenije opravili anketo, s katero smo preverili njihovo poznavanje načinov pridelave sadja ter spremembe njihovih nakupovalnih navad v času covid-19 razmer. Rezultati ankete so pokazali, da potrošniki slabo poznajo razlike med pridelovalnimi sistemi; najbolje so seznanjeni z integriranim in konvencionalnim načinom pridelave sadja (60 % oz. 52 % poznavanje), z ostalimi načini, kot so ekološko, biodinamično, »0,0 MRL« in »low-input« pa slabše (poznavanje pod 46 %). Poznavanje načinov pridelave pri potrošnikih ni povezano z njihovo starostjo, razen pri konvencionalnem načinu, kjer so ga v večini prepoznali potrošniki, stari nad 30 let. Spol in kraj bivanja (ruralno ali urbano območje) nista imela vpliva na poznavanje pridelovalnih sistemov. Glede nakupovalnih navad potrošnikov v času covid-19 razmer je 44,4 % vprašanih izjavilo, da so v času pandemije manj pogosto obiskovali trgovine; 21,5 % je raje nakupovalo živila preko spleta. Potrošniki so se v času pandemije covida-19 nekoliko pogosteje odločili za nakup embalirane hrane.
Ključne besede: covid-19, lokalna oskrba, potrošnike odločitve, način pridelave sadja, nakupovalne navade
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 383; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Vpliv pridelovalnih in predelovalnih dejavnikov na senzorične lastnosti bučnega olja
Martina Jug, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridelovalni sistem, sorta ter način praženja oljnih bučnic lahko vplivajo na senzorične lastnosti bučnega olja. Namen poskusa je bil analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, ekološki), sorte (populacijska sorta, hibridna sorta) ter različnih načinov praženja (temperatura, trajanje praženja) na senzorično kakovost in sprejemljivost pri potencialnih potrošnikih. V juniju 2015 smo izvedli senzorično ocenjevanje s pomočjo petstopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Netrenirani preskuševalci so na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali (z označenim koncem) določili všečnost šest različnih vzorcev bučnega olja. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da pridelovalni sistem in sorta nimata tolikšnega vpliva, kot ga ima temperatura in trajanje praženja bučnega olja. Bučna olja, ki so bila pražena na višjih temperaturah ter dlje časa, so dobila višje ocene. Opažene so bile tudi razlike med ocenami všečnosti bučnega olja glede na spol preskuševalcev, strokovno področje izobraževanja in pogostost uporabe.
Ključne besede: bučno olje, senzorično ocenjevanje, sorta, sistem pridelave, način praženja
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1540; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1015,19 KB)

3.
Vpliv različnih načinov pridelave na pridelek in kakovost paprike
Aleksander Bobovnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Vpliv različnih pridelovalnih sistemov je lahko odločilen za rast in razvoj zelenjadnic. Poskus je potekal na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Preučevan je bil vpliv pridelovalnega sistema (PS) (ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IP) in konvencionalni (KONV)) na pridelek in kakovost (vsebnost vitamina C, sladkorja, nitritov in nitratov) dveh kultivarjev ('Šorokšari' in 'Vedrana F1') paprike. PS so se oskrbovali skladno z zahtevami za določeno obravnavanje. PS ni imel statističnega značilnega vpliva na oceno pridelka, trend je, da so imela obravnavanja BD (12288 kg/ha), KONV (11454 kg/ha) in EKO (10615 kg/ha) nekoliko višji pridelek. Število plodov je bilo največje v bolj intenzivnem obravnavanju (KONV 3,7 plodov/grm), najmanjše pa v IP (2,2 plodov/grm). Največ vitamina C je vsebovalo EKO (843,2 mg/l), najmanj pa KONV (389,8 l/ha). Glede na kultivar ima 'Šorokšari' (798,7 mg/l) večjo vsebnost vitamina C kot hibrid 'Vedrana F1' (471,7 mg/l). Kjer se je gnojilo z mineralnimi gnojili pa je bila večja vrednost nitratov (KONV 71,8 mg/l), manjše vrednosti pa so bile pri PS, ki je bil gnojen s hlevskim gnojem (EKO 19,5 mg/l). Vsebnost sladkorja in nitritov se med sabo statistično značilno ni razlikovala. Med kultivarjema je vidna statistično značilna razlika pri pridelku (število plodov na grm in ocena pridelka) ter vsebnosti vitamina C. Na podlagi rezultatov sklepamo, da lahko imamo v manj intenzivnem in okolju prijaznem PS primerljiv ter bolj kakovosten pridelek z bolj intenzivnimi PS. To je dobra osnova, kateri PS izbrati za pridelavo paprike na prostem.
Ključne besede: paprika / način pridelave / kakovost / pridelek
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1798; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
SPREMEMBE V VSEBNOSTI NITRATOV PRI KULINARIČNI OBDELAVI KROMPIRJA
Klara Brusar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj naše raziskave je bil statistično ovrednotiti učinke kuhinjskih procesnih tehnik na vsebnost nitratov v gomoljih krompirja (Solanum tuberosum L.) različnih sort, načinov pridelave in porekla. Praktični del raziskave se je izvajal v letih 2012–2013 na Univerzi v Mariboru, kjer so bili nitrati analizirani s HPLC-metodo, v magistrskem delu pa smo dobljene rezultate še statistično ovrednotili. Procesne tehnike, ki vključujejo kuhanje, so pokazale statistično pomembno zmanjšanje vsebnosti nitratov v krompirju kot tudi v kombinaciji z lupljenjem, medtem ko so procesne tehnike, ki vključujejo cvrenje, povzročile znatno povečanje vsebnosti nitratov v vseh vzorcih krompirja. Druge procesne tehnike, ki vključujejo obdelavo v mikrovalovni pečici, parjenje, blanširanje in pripravo pireja, niso povzročile statistično pomembnih razlik v vsebnosti nitratov. Sorte krompirja so se med seboj razlikovale že po začetni koncentraciji nitratov in tudi bistveno vplivale na končni izid glede vsebnosti nitratov po kulinarični obdelavi. Glede na način pridelave (konvencionalna, integrirana, ekološka) ni bilo opaziti statistično pomembnih vplivov na spremembe vsebnosti nitratov po obdelavi. Rezultati študije lahko pomagajo zakonodajalcem pri oceni tveganja glede vsebnosti nitratov, potrošnikom pa pri izbiri kulinarične obdelave, ki najbolj zniža vsebnost nitratov v hrani.
Ključne besede: krompir, nitrati, kulinarična obdelava, način pridelave, sorta
Objavljeno v DKUM: 23.12.2016; Ogledov: 1661; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

5.
Vpliv načina pridelave na pridelek in kakovost paradižnika
Tine Sušek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na pridelek in kakovost paradižnika, v svetovnem merilu najpomembnejše zelenjadnice, imajo lahko pridelovalni sistemi (PS) odločilen vpliv. Poljski poskus je bil izveden leta 2015 na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, kjer je bil proučevan vpliv PS (ekološki, biodinamični, integrirani in konvencionalni) na pridelek in kakovost (vsebnost sladkorja, C-vitamina, nitratov in nitritov) dveh kultivarjev ('Jani' in 'Amaneta F1') paradižnika. Vsako obravnavanje je bilo oskrbovano skladno z zahtevami za določen PS in dobro kmetijsko prakso. Najvišja skupna masa pridelka je v konvencionalnem (56,71 t ha-1) in biodinamičnem (53,98 t ha-1) PS, v tržnem pridelku se pridelki med konvencionalnim (37,58 t ha-1), biodinamičnim (36,77 t ha-1), integriranim (31,43 t ha-1) in ekološkim (27,13 t ha-1) PS ne razlikujejo. Najvišja vsebnost sladkorja je v biodinamičnem (4,92 oBx) in ekološkem (4,88 oBx) PS. Najnižja vsebnost nitratov je v ekološkem (42,67 mg kg-1) ter v integriranem (44,33 mg kg-1) PS. Med kultivarjema je razlika v skupni in tržni masi pridelka, v vsebnosti sladkorja ter C-vitamina v prid kultivarja 'Amaneta F1', ki hkrati kopiči manj nitratov od kultivarja 'Jani'. Potrjeni vplivi PS na proučevane parametre so lahko dobra osnova za odločitev, kateri PS bo izbran za pridelavo paradižnika, pri čemer imajo glede kakovosti prednost manj intenzivni PS.
Ključne besede: paradižnik, način pridelave, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1692; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (933,60 KB)

6.
Vpliv kulinarične obdelave na vsebnost nitratov v korenju
Sanja Cestnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Cilj naše raziskave je bil določiti dinamiko spreminjanja vsebnosti nitratov v korenju (Daucus carota L.) v postopku kulinarične obdelave glede na način pridelave zelenjave. Študijo smo izvedli v zimskem času 2012 in spomladanskem času 2013, nitrate pa smo analizirali s HPLC-metodo in rezultate statistično ovrednotili. Rezultati poskusa so pokazali, da je korenje zelenjava z nizko vsebnostjo nitratov, vendar pa so bili nitrati v osnovnih vzorcih razpršeni od zelo nizkih do visokih vrednosti. Ekološko pridelano korenje je v povprečju vsebovalo 3,5-krat višjo koncentracijo nitratov kot konvencionalno pridelano korenje. Od vseh tehnik je obdelava umivanje + lupljenje + kuhanje + pire najbolj vplivala na zmanjšanje nitratov. Ostale postopkovne tehnike (umivanje, umivanje + lupljenje) so povzročile manjše spremembe. Ne glede na način pridelave ni bilo statistično pomembnih razlik med osnovnimi in kulinarično obdelanimi vzorci. Glede na vsebnost nitratov lahko sklepamo, da nitrat v korenju ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.
Ključne besede: korenje, nitrati, kulinarična obdelava, način pridelave
Objavljeno v DKUM: 17.02.2014; Ogledov: 2628; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Antioksidativni potencial jagod iz ekološke in integrirane pridelave
Janja Zavratnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je oceniti in primerjati antioksidativni potencial štirih sort jagod ‘St. Piere’, ‘Elsanta’, ‘Sugar Lie’ in ‘Thuchampion’ iz ekološke in integrirane pridelave. Antioksidativni potencial smo merili z ABTS ((2,2'-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina)) metodo, ki temelji na redukciji ABTS•+ radikala in ga določimo spektrofotometrično pri valovni dolžini 734 nm. Umeritvena krivulja je bila v izbranem koncentracijskem območju linearna s korelacijskim koeficientom večjim od 0.99. Rezultate smo podali v µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g sveže mase (SM). Najvišji antioksidativni potencial ekoloških jagod je bil ocenjen pri sorti ‘Elsanta’ (65.6 µmol TE/g SM), sledili sta sorti ‘Thuchampion’ (62.0 µmol TE/g SM) in ‘St. Piere’ (56.3 µmol TE/g SM). Najnižji antioksidativni potencial ekoloških jagod pa je bil ocenjen pri sorti ‘Sugar Lie’ (37.6 µmol TE/g SM). Pri integriranih jagodah je bil vrstni red sort enak kot pri ekoloških jagodah (54.0 µmol TE/g SM, 50.3 µmol TE/g SM, 48.4 µmol TE/g SM, 38.7 µmol TE/g SM). Pri sorti ‘Sugar Lie’ ni bilo statistično pomembnih razlik v antioksidativnem potencialu glede na način pridelave. Pri ostalih treh sortah je bil antioksidativni potencial statistično značilno višji pri jagodah iz ekološke pridelave v primerjavi z integrirano in se je v povprečju vseh sort razlikoval za 7,54 µmol.
Ključne besede: jagode (Fragaria L.) / antioksidativni potencial / način pridelave
Objavljeno v DKUM: 11.10.2011; Ogledov: 2726; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (829,52 KB)

8.
VSEBNOST KOVIN V RAZLIČNIH SORTAH JAGOD PRIDELANIH NA EKOLOŠKI IN INTEGRIRANI NAČIN
Janja Brdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Leta 2009 smo odvzeli vzorce štirih sort jagod 'St.Pier', 'Elsanta', 'Sugar Lie' in 'Thuchampion' z namenom primerjati vsebnosti K, P, Mg, Fe, Mn, Cu in Zn v jagodah, pridelanih na ekološki in integriran način. Po ekstrakciji talnih vzorcev in po mikrovalovnem razklopu jagod, smo koncentracije kovin določili s spektroskopskimi tehnikami. Jagode, pridelane na integriran način, so pri vseh sortah vsebovale več K, P in Mg. Vrednosti Cu so bile višje pri ekološko pridelanih jagodah sorte 'Thuchampion'. Mn in Fe pa sta bila povečana v vseh sortah jagod, pridelanih na integriran način. Vzorci zemlje iz integrirane pridelave imajo višjo vsebnost Zn, K in P, kar je verjetno posledica gnojenja z NPK gnojili, vzorci zemlje iz ekološke pridelave pa so imeli višje vrednosti Cu, Mn, Mg in Fe. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike med sortami glede na način pridelave, glede na sorto pa so bile statistično pomembne razlike v vsebnosti vseh kovin z izjemo Zn.
Ključne besede: jagode / kovine / način pridelave
Objavljeno v DKUM: 15.10.2010; Ogledov: 2541; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (11,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici