11. Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v prekmurju in beli krajiniSanja Balažic, Lara Semenič, 2017, diplomsko delo Opis: Romi so etična skupina ljudi, o katerih nas večina ne ve prav veliko. Prepoznamo jih po nekoliko drugačni barvi polti, po navadi so oblečeni v izrazito barvita oblačila, naseljeni so v preprostih domovih z večjim številom članov v družini. Govorijo svoj, nekoliko drugačen jezik, čeprav živijo na enakem področju Slovenije kot mi. V diplomskem delu Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v Prekmurju in Beli krajini smo želeli ugotoviti, ali obstaja razlika med vključevanjem predšolskih romskih otrok v vrtec in njihovim načinom življenja v Prekmurju in Beli krajini.
V začetku teoretičnega dela smo podrobneje predstavili začetke in zgodovino Romov. Nadaljevali smo z načinom življenja Romov in romske družine s predšolskim otrokom, predstavili smo njihove značilnosti kot tudi posebnosti v kulturi in običajih. Ob koncu teoretičnega dela smo se osredotočili tudi na vzgojo predšolskih romskih otrok. Omenili smo tudi to, kako poteka vključevanje le-teh v vzgojno-izobraževalne institucije, kakšne ovire se ob tem pojavljajo ter navsezadnje nekaj o inkluziji in integraciji romskih otrok tako v vrtec kot tudi šolo.
V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo intervjuja vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in romskih pomočnic treh različnih vrtcev, tako v Prekmurju kot tudi v Beli krajini, ter anketni vprašalnik, ki je bil izveden na populaciji tridesetih romskih staršev v Prekmurju in na populaciji tridesetih romskih staršev predšolskih otrok v Beli krajini. Raziskava je temeljila na tem, ali obstaja razlika v vključenosti predšolskih romskih otrok v vrtec glede na kraj Prekmurje in Bela krajina. Za konec smo želeli dobiti vpogled tudi v način življenja Romov in ugotoviti, ali se le-ta razlikuje med Prekmurjem in Belo krajino.
Ključne besede: Romi, Romi v Sloveniji, Prekmurje, Bela krajina, način življenja, vključevanje v vrtec
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 1692; Prenosov: 326
 Celotno besedilo (948,29 KB) |
12. Odnos zaposlenih do zdravega življenskega sloga ter promocija zdravja na delovnem mestuViktorija Pucko, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V 21. stoletju smo s sodobnim načinom življenja zelo izpostavljeni dejavnikom, ki vplivajo na zdrav življenjski slog. Z zdravo prehrano, enako porazdeljenimi obroki čez dan, z redno telesno aktivnostjo, vsaj 30 minut na dan in z opustitvijo kajenja in alkohola ter izogibanju stresa, lahko preprečimo tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo zaposleni v farmacevtskem podjetju v Pomurju do zdravega življenjskega sloga.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni in deskriptivni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz 22 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena v farmacevtskem podjetju v Pomurju, kjer je sodelovalo 50 zaposlenih. Rezultate ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2007.
Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da anketiranci ne živijo zdravo oziroma nimajo zdravega življenjskega sloga. Večina zaposlenih nima enako porazdeljenih obrokov čez dan, premalo jih zajtrkuje, zelenjavo in sadje zaužijejo le 3-krat do 4-krat tedensko. Anketiranci so tudi mnenja, da je njihovo delo stresno in se tudi pogosto znajdejo v stresni situaciji na delovnem mestu. Večina anketirancev se strinja, da se v njihovem podjetju spodbuja zdrav način življenja ter, da se izvajajo razne aktivnosti za spodbujanje zdravega sloga življenja.
Sklep: Podatki pridobljeni iz raziskave nam povedo, da zaposleni ne živijo zdravo. Vsak zdrav posameznik, ki skrbi za zdravo prehrano, je dovolj telesno aktiven, se izogiba kajenju in alkoholu ter stresu lahko prepreči tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Pomembno vlogo pri krepitvi zdravja, preprečevanju bolezni in obnavljanju zdravja ima zdravstveno-vzgojno delo medicinskih sester, kakor tudi delovne organizacije.
Ključne besede: medicinska sestra, zdrav način življenja, zdravje, preventiva
Objavljeno v DKUM: 04.07.2017; Ogledov: 1911; Prenosov: 368
Celotno besedilo (1,54 MB) |
13. Razvoj aplikacije za spremljanje zdravega načina življenjaJože Žlebič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Posamezniki, ki se odločijo za izvajanje metode za izboljšanje zdravja, imenovane »2 + 5«, so pri njenem izvajanju pogosto nenatančni in nedosledni, zato smo v okviru diplomskega dela razvili aplikacijo, ki uporabnikom omogoča interaktivno spremljanje in beleženje aktivnosti ter prikaz njihove uspešnosti. Izdelali smo delujočo prototipno rešitev, pri kateri smo uporabili brezplačno razvojno programsko opremo.
Tema diplomskega dela obravnava razvoj aplikacije s pomočjo programskega jezika JavaScript, knjižnice Jquery in informacijskih tehnologij platforme Node.js, html ter baze podatkov Redis.
Ugotovili smo, da obstoječa brezplačna informacijska tehnologija omogoča profesionalno in učinkovito podporo za rešitev našega problema. Aplikacija deluje na mobilnih telefonih in stacionarnih računalnikih, na strani uporabnika jo izvaja spletni brskalnik, pri tem pa moramo imeti zagotovljen dostop do interneta.
Ključne besede: razvoj aplikacije, zdrav način življenja, metoda 2 + 5, JavaScript, Jquery, Node.js, Redis, odprta koda
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1257; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,31 MB) |
14. KAJ JEDO IN KAJ VEJO O ZDRAVI PREHRANI UČENCI OSNOVNE ŠOLE PREVALJEŠpela Šumnik, 2016, diplomsko delo Opis: Zdrava prehrana je pomemben dejavnik v našem življenju. Tega se moramo zavedati, saj z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja pripomoremo k bolj kakovostnemu življenju. Pomembno je, da se začnemo o zdravi prehrani pogovarjati že v otroštvu, saj si s tem privzgojimo prehrambne navade, kar se odraža vse življenje.
Diplomsko delo »Kaj jedo in kaj vejo o zdravi prehrani učenci Osnovne šole Prevalje« je sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je podrobneje opisan zdrav način življenja; dejavniki, ki pripomorejo k bolj kakovostnemu načinu življenja. Poudarek je na zdravi prehrani, načelih zdrave prehrane in njenih sestavinah. Podana je tudi analiza jedilnikov izbrane osnovne šole z vidika zdrave prehrane. Na podlagi te je ugotovljeno, da je učencem ponujena pestra, zdrava hrana. Občasno je sicer na jedilniku manj zdrava hrana, kar je posledica učenčevih želja. Manj sladek čaj bi lahko zamenjali z nesladkanim. Pohvalno je, da ima učenec pri kosilu izbiro –postreže si lahko z vodo ali čajem. V empiričnem delu so podani rezultati raziskave, v katero so bili vključeni učenci petega, sedmega in devetega razreda Osnovne šole Prevalje (N=143). Ugotovljeno je, da učenci veliko vedo o zdravi prehrani, sodelujejo pri projektih, a v veliki večini se ne prehranjujejo zdravo. Prevečkrat posežejo po hitri hrani. Večina učencev bi lahko povečala tudi količino popite tekočine.
Ključne besede: zdrav način življenja, zdrava prehrana, osnovna šola, jedilniki, znanje in prehranjevanje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1412; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,82 MB) |
15. ŠEGE IN NAVADE V NAČINU ŽIVLJENJA LJUDI NA DOLENJSKEMSara Strah, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Šege in navade v načinu življenja ljudi na Dolenjskem vsebuje opise starih šeg in navad ter razlike v načinu življenja ljudi na Dolenjskem nekoč in danes.
Naloga obravnava šege in navade, ki človeka spremljajo ob rojstvu, poroki, praznovanju osebnih praznikov in ob smrti, ter tiste, ki so človeka spremljale pri delu na polju in pri ostalih kmečkih opravilih, torej šege in navade življenjskega cikla ljudi ter šege in navade ob delovnih opravilih. S spremembo načina življenja ljudi ter z uvedbo mehanizacije je sčasoma prišlo do velikih sprememb na področju šeg in navad. Poudarek diplomskega dela je na primerjavi šeg in navad nekoč in danes ter na predstavitvi razlik med njimi. V diplomski nalogi so tako predstavljene šege in navade, ki so s spremembo načina življena v celoti ali pa vsaj delno zamrle, in tiste, ki so se prav zaradi spremembe v načinu življena ljudi na novo uveljavile. Za lažje razumevanje same teme so v prvem delu diplomskega dela predstavljeni osnovni pojmi ter geografski in turistični pregled Dolenjske. Ker pa smo se pri raziskavi osredotočili predvsem na Občino Ivančna Gorica, je v samem delu ta tudi podrobneje opisana. Pomemben del diplomskega dela predstavlja tudi opis delovanja turističnih društev ter ostalih društev in posameznikov v Občini Ivančna Gorica ter njihovo prizadevanje za ohranjanje starih šeg in navad.
Ključne besede: navade, šege, način življenja, Dolenjska, Ivančna Gorica, turistična društva
Objavljeno v DKUM: 30.09.2015; Ogledov: 3333; Prenosov: 550
Celotno besedilo (2,00 MB) |
16. PRVOŠOLCI OSNOVNE ŠOLE DRAGA KOBALA IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJAAnita Golob, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Prvošolci osnovne šole Draga Kobala in zdrav način življenja je sestavljena iz dveh delov, ki sta vsak zase zaokrožena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen zdrav način življenja (kaj je, kako ga pridobiti oziroma ohraniti) in učni predmet Spoznavanje okolja skozi raziskovalni problem. V praktičnem delu je podana učna ura Zdrav način življenja v prvem razredu osnovne šole Draga Kobala Maribor (natančna učna priprava, potek in evalvacija), ki je upoštevala sodobne didaktične oblike in metode dela ter didaktične sugestije snovalcev učnega načrta Spoznavanje okolja.
Ključne besede: zdrav način življenja, navade in razvade, Spoznavanje okolja, prvo triletje, prvi razred
Objavljeno v DKUM: 14.04.2015; Ogledov: 1373; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,01 MB) |
17. ŽIVLJENJSKI SLOG ŠTUDENTK RAZREDNEGA POUKAPatricija Cigan, 2014, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so kadilske, prehranske, pivske navade in športna dejavnost študentk ter kakšen je življenjski slog študentk razrednega pouka. V raziskavi je sodelovalo 171 študentk Pedagoške Fakultete v Mariboru, smer razredni pouk, starih med 19 in 20 let. Za meritve življenjskega sloga pri posameznih študentkah je bil uporabljen vprašalnik »Ovrednotenje življenjskega sloga«. Za opredelitev kadilskih, prehranskih, pivskih navad, športne dejavnosti in življenjskega sloga študentk je bila uporabljena frekvenčna analiza-opisna statistika, razlike pa smo ugotavljali s pomočjo ANOVE, za natančnejšo opredelitev razlik je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskav kažejo, da ima večina študentk nezdrav življenjski slog, se prehranjujejo nezdravo in srednje zdravo, prav tako podatki kažejo, da je 38% študentk nizko in 38% srednje športno dejavnih, vendar ima od teh kar 57% zdrave pivske navade in 57% študentk je nekadilk, 22% pa nekdanjih kadilk. Rezultati raziskav tudi kažejo, da nekadilke posegajo po bolj zdravi in nizkokalorični prehrani in zaužijejo manj alkoholnih pijač na mesec kot kadilke in nekdanje kadilke. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da glede na dane kazalce, kot so prehranske navade in športna dejavnost, mladi odrasli pretežno živijo nezdrav življenjski slog, vendar v nekaterih parametrih, kot so kadilske navade in pivske navade, odstopajo od pričakovanega, saj več kot polovica nikoli ni kadila in ima zdrave pivske navade. Predvidevamo, da se nekadilke in nekdanje kadilke bolj zavedajo pomena zdrave prehrane in zdrave pivske navade kot kadilke. Iz tega razberemo, da je pot do zdravega življenjskega sloga težka, zato jo je potrebno oblikovati že v ranem otroštvu.
Ključne besede: življenjski stil, študentsko življenje, alkohol, gibalna dejavnost, prehrana, kadilske navade, sodoben način življenja.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1745; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,52 MB) |
18. Zdrav način življenja študentov - možnosti in ovireMonika Piberčnik, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja in opisuje dejavnike za zdrav način življenja študentov, determinante zdravja, vlogo zdravstvenega varstva študentov, vlogo Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM-a) ter ugotavlja možnosti in ovire zdravega načina življenja študentov glede prehrane in gibanja.
Raziskovalna metodologija. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kjer smo teoretična izhodišča predstavili s pomočjo domače in tuje literature. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo smo vključili študente 2. in 3. letnika Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
Rezultati. Raziskava je pokazala, da dobivajo študentje iz bližnje okolice veliko informacij o zdravem načinu življenja, največ jih dobijo iz različnih medijev. Študentske bone uporablja manj kot polovica izprašanih študentov. Športnih dejavnosti, ki jih ponuja ŠOUM, se udeležuje le slaba petina vseh izprašanih.
Razprava in sklep. Zdrav način življenja za večino študentov ni prioriteta številka ena v življenju. V tem obdobju obstajajo zanimivejše in privlačnejše dejavnosti, ki pa velikokrat niso nič kaj zdrave. Zato se študentske organizacije trudijo uvesti zdrav način življenja v vsakodnevno študentovo življenje. Konec koncev pa je še vedno študent tisti, ki se bo odločil ali si želi zdravja polno življenje ali ne.
Ključne besede: Zdrav način življenja študentov, študent, determinante zdravja, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2014; Ogledov: 1512; Prenosov: 177
Celotno besedilo (679,82 KB) |
19. Hipertenzija pri starejših osebahMartina Dobrotić, 2014, diplomsko delo Opis: Visok krvni tlak (arterijska hipertenzija) je najpogostejše srčno-žilno bolezensko stanje. Arterijska hipertenzija ima na zdravstveno stanje prebivalstva vsake razvite ali srednje razvite države na svetu ogromen vpliv. Doslej še ni uspelo zadovoljivo zmanjšati posledic te bolezni. Verjeten vzrok je neustrezno zdravljenje visokega krvnega tlaka. V diplomskem delu smo opisali krvni tlak, predstavili nevarnosti za povišan krvni tlak, dejavnike tveganja in posledice za nastanek krvnega tlaka. Opisali smo zdravstveno vzgojno delo in naloge diplomirane medicinske sestre pri preprečevanju visokega krvnega tlaka. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili definicijo krvnega tlaka, kako ga merimo, epidemiologojo in etiologijo krvnega tlaka, dejavnike tveganja in posledice ter zdravljenje in preventivo arterijske hipertenzije.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik, ki je vseboval 15 vprašanj. Sodelovalo je 50 starostnikov Doma za starejše Šebrek.
Rezultati raziskave: Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da veliko anketiranih ne živi zdravega načina življenja, upoštevajo navodila glede predpisane terapije, za spremembo življenskega sloga pa so pripravljeni narediti malo. Večina jih pozna simptome, ki se pojavijo pri visokem krvnem tlaku ter dejavnike tveganja, niso pa seznanjeni s posledicami visokega krvnega tlaka. Zato je zelo pomembna zdravstvena vzgoja in preventivno delo diplomirane medicinske sestre.
Sklep: Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in z večjo osveščenostjo ljudi o visokem krvnem tlaku lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi. Zato je preventivno delo diplomirane medicinske sestre pomembno.
Ključne besede: krvni tlak, arterijska hipertenzija, zdravstvena vzgoja, nezdrav način življenja, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 2528; Prenosov: 406
Celotno besedilo (1,12 MB) |
20. Obravnava pacienta s krvavitvijo iz zgornjih prebavilAndreja Golob, 2013, diplomsko delo Opis: Število krvavitev iz zgornjih prebavil se iz leta v leto povečuje. Zbolevajo čedalje mlajši ljudje. Hiter tempo življenja, neredna in neprimerna prehrana, uporaba in zloraba nesteroidnih antirevmatikov ter stres terjajo davek tudi na prebavilih. Čeprav nekateri posamezniki vedo, kakšen je zdrav način življenja, tega ne morejo ali nočejo upoštevati.
Zdrav način življenja, pravilna prehrana in zmanjšanje stresa na minimum, bi zmanjšalo številne težave z bolečinami v predelu želodca, zgage in posledičnimi krvavitvami iz zgornjih prebavil. Od vsakega posameznika je odvisno, kako si bo uredil prehranske navade, opustil razvade in začel bolj zdravo živeti. Telesna vadba ne vpliva samo na zdravje telesa, ampak tudi na zdravje duha in posledično zmanjšanje stresa.
Ključne besede: Krvavitev iz zgornjih prebavil, endoskopske preiskave, refluksna bolezen, uklus, uporaba NSAR, zdrav način življenja
Objavljeno v DKUM: 12.12.2013; Ogledov: 2104; Prenosov: 323
Celotno besedilo (995,26 KB) |
