1. Pravna problematika večkratne odsvojitve iste nepremičnine s pregledom sodne prakse : magistrsko deloAna Čopar, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je rezultat preučevanja problema večkratne prodaje nepremičnine. Ta problem sem preučevala s pomočjo zakonov in njihovih komentarjev, sodne prakse ter s študiranjem različnih publikacij in drugih bibliografskih virov. V delu je kompleksno predstavljen temeljni problem in z njim tesno povezane teme, katerih razumevanje je prav tako pomembno, če želimo razumeti bistvo problema. Če v grobem povem, katere teme so v tesni povezavi in sem jih obravnavala: zemljiškoknjižno pravo, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, prenos lastninske pravice na nepremičnini, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za veljaven prenos, večkratna prodaja nepremičnine, vloga dobre vere pri tem, institut izbrisne tožbe in kaj je prinesla novela ZZK-1C, ob vseh vidikih obravnavanja pa sem navedla tudi relevantno sodno prakso.
Temeljno vodilo v stvarnem pravu je še danes ulpijanovo načelo, nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse habet, ki pomeni, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Kolikor je to vodilo ključno, pa je izjemoma treba od njega odstopiti. Na nepremičninskem področju se odstop od tega načela opredeljuje kot načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Publikacija zemljiške knjige je z leti in z razvojem pravnega prometa pridobivala pomen. Danes so na publikacijo v zemljiško knjigo vezani posebni pravni učinki. To sta predvsem pridobivanje pravic na nepremičninah in zaščita zaupanja v pravni promet. Ob tem se pojavlja problem, na katerega so ureditve in praksa morale dati rešitev. Kaj se zgodi v primeru pridobitve pravice na nepremičnini od zemljiškoknjižnega lastnika, ki v resnici ni lastnik. Tu je treba tehtati med dvema pomembnima vrednotama, in sicer med pravnim prometom na eni strani in varstvom lastnine na drugi strani.
Na prvi pogled se zdi, da je rešitev kristalno jasna, v resnici pa ni tako. Gre za pridobitev lastninske pravice od nelastnika, ki predstavlja izjemo od prepovedi posega v lastninsko pravico, ki je ustavno zagotovljena pravica. Tu je dana prednost pravnemu prometu pred pravim stanjem lastninskih razmerij na nepremičnini. Ob podrobni preučitvi vidimo, da je kljub na videz očitni rešitvi še mnogo dejavnikov, ki nam postavljajo dodatna vprašanja, na katera odgovore najdemo v zakonodaji in sodni praksi.
Ključne besede: zemljiška knjiga, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varstvo pravnega prometa, dobra vera, lastninska pravica, prenos lastninske pravice na nepremičnini, raziskovalna dolžnost, izbrisna tožba.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 116
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. Fikcija prijave izločitvene pravice : magistrsko deloUrška Cmok, 2021, magistrsko delo Opis: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil.
ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge.
Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Ključne besede: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2021; Ogledov: 2217; Prenosov: 455
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. Uveljavitev dejanske in pričakovane lastninske pravice tretjih oseb po začetku stečaja : magistrsko deloDomenika Marhold, 2019, magistrsko delo Opis: Sodna praksa nakup nepremičnin v postopku prisilne prodaje (izvršilni in stečajni postopek) obravnava kot izviren (originaren) pridobitni način. Za izviren način pridobitve je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo, neodvisno od dejstva, ali je že kdo poprej imel lastninsko pravico na stvari, saj četudi jo je imel, pridobitelj pridobi lastninsko pravico neodvisno od volje prejšnjega lastnika. Takšen način pridobitve lastninske pravice je po stališču sodne prakse posledica javnosti postopka in vodenja postopka (vodi ga sodišče), zaradi česar izključuje vse ugovore glede nedobrovernosti kupca in močnejše pravice, saj omogoča vsem, da svoje ugovore uveljavijo do sklenitve pogodbe. Pri nakupu nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku tako velja enako kot v izvršbi: kupec postane lastnik, tudi če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine oziroma da so obstajali kakšni drugi razlogi za nedopustnost izvršbe. Lastnik postane s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine in lastnik ostane tudi, če je sklep o izvršbi naknadno spremenjen ali razveljavljen. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 193. členu namreč kupca na dražbi varuje, ko določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu tega zakona. Tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v petem odstavku 340. člena izrecno določa, da udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičena niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njim, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe. Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, pa ni. Poleg tega je v sodni praksi prevladalo stališče, da se v postopku prisilne prodaje načelo zaupanja ne uporablja, saj ne gre za poslovno pridobitev temveč za pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo. Drugače je le v primeru, ko je kupcu mogoče očitati kvalificirano nedobrovernost. To je v primeru, ko je kupec vedel, da nepremičnina ne pripada stečajnemu dolžniku oziroma, ko so bile prekoračene pravno dopustne meje prisilne prodaje. Vendar pa se v delu novejše literature pojavilo stališče, da gre tudi v postopku prisilne prodaje za poslovni način pridobitve. Gre namreč za prenos že obstoječe, dolžnikove lastninske pravice, ki se izvede neodvisno od volje vknjiženega lastnika, torej prisilno (izvirno), zaradi česar naj bi bila pridobitev lastninske pravice izvirna v tem pomenu, da V pridobi kupec pravico neodvisno od poslovne volje dolžnika, ne pa v tem pomenu, da pridobi kupec pravico neodvisno od pravice dolžnika, tudi, če dolžnik ni bil lastnik, kupcu pa je bilo to dejstvo znano oziroma mu ni moglo biti nepoznano.
Ključne besede: stečaj, izločitvena pravica, prisilna prodaja, poslovna pridobitev lastninske pravice, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Objavljeno v DKUM: 09.01.2020; Ogledov: 1303; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,68 MB) |
4. Razpolagalno upravičenje pri poslovanju z nepremičninami : magistrsko deloSanja Gorjup, 2019, magistrsko delo Opis: Pri poslovanju z nepremičninami je načelo zaupanja v zemljiško knjigo poglavitnega pomena. Iz tega načela izhaja, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo zaupanja pri poslovanju z nepremičninami varuje dobroverno osebo, zato je vpis pravice v zemljiško knjigo pomemben. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice na nepremičninah in pravna dejstva tako glede nepremičnin, kot glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je tudi lastninska pravica. Po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica in lahko na primeru te pravice najprimerneje razložimo upravičenja in tako tudi med njimi razpolagalno upravičenje. V magistrski nalogi bo pojasnjena razlika med samo pravico in upravičenjem. Vsebino pravice determinirajo upravičenja. Vsaka pravica je sestavljena iz enega ali več upravičenj. Vsebina upravičenj, ki jih vključuje pravica, nam povedo na kakšen način lahko uveljavimo pravico, proti komu jo lahko uveljavimo ter ali lahko s pravico razpolagamo in na kakšen način. Zato je členitev pravice na upravičenja ne zgolj teoretičnega pomena, temveč je izredno pomembna za pravilno razumevanje vsebine pravice, ter s tem povezano uporabo pravnih pravil o uveljavljanju pravice in razpolaganju z njo. Posamezna pravica lahko vključuje tri vrste upravičenj: temeljno (materialnopravno) upravičenje, pravovarstveni zahtevek in razpolagalno upravičenje.Vsaka pravica mora vključevati najmanj eno temeljno (materialnopravno) upravičenje ter pravovarstveni zahtevek. Večina pravic vključuje tudi tretjo vrsto upravičenja, to je razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje predstavlja del pravice, ki imetniku zagotavlja pravno možnost prenesti, obremeniti, preoblikovati ter odpovedati se pravici. Z izrazom razpolagalno upravičenje označujemo pravno dejanje (pravni posel) njenega imetnika, ki povzroči prenos, spremembo ali prenehanje te pravice. Razpolagalno upravičenje je torej pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način. Ko obravnavamo razpolagalno upravičenje, se sprašujemo, ali pravica vključuje upravičenje imetnika razpolagati z njo in v kakšnem obsegu. Razpolagalno upravičenje je kot izrecna sestavina pravice opredeljena samo v prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pod pojmom lastninska pravica. To seveda ne pomeni, da druge pravice ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja. Vse stvarne pravice tudi ne vsebujejo popolnega razpolagalnega upravičenja. V teoriji in sodni praksi se velikokrat nepravilno poimenuje razpolagalno upravičenje kot razpolagalna sposobnost. Prav tako se nam postavlja vprašanje, ali je razpolagano upravičenje predpostavka za začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je trenutek vpisa izredno pomemben, saj velja pravna maksima prior tempore potior iure, ki pomeni hitrejši po času, močnejši po pravici. Pri tem je potrebno izpostaviti pričakovano pravico, katera je vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Postavlja se vprašanje, ali pričakovana lastninska pravica pridobitelja omeji razpolagalno upravičenje odsvojitelja. Lastninska pravica ni več absolutna pravica ali vseobsegajoča in oblastvena pravica, saj jo omejujejo različna pravna področja tako, da je njen tradicionalni koncept zelo okrnjen. Pri omejitvah lastninske pravice splošno razlikujemo med omejitvami v javnem interesu in omejitvami, ki varujejo zasebne interese. Te omejitve pa odpirajo nekatera pomembna pravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela.
Ključne besede: poslovanje z nepremičninami, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, trenutek vpisa, lastninska pravica, prenos lastninske pravice, materialnopravna upravičenja, razpolagalno upravičenje, razpolagalni pravni posel, pričakovana pravica, omejitve lastninske pravice.
Objavljeno v DKUM: 24.04.2019; Ogledov: 5056; Prenosov: 380
Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. Temeljna načela stvarnega prava skozi sodno praksoLora Leskovar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obsega obravnavo temeljnih načel stvarnega prava in pregled aktualne sodne prakse. Diplomsko delo je v celoti predstavljeno na način, da so na začetku posameznih poglavij teoretične razlage pojmov in načel, obrazloženim ter pojasnjenim institutom pa so nato dodani tudi primeri iz sodne prakse, tako da je čim bolj nazorno in jasno prikazano, kako se navedena pravna pravila uporabljajo v sodni praksi, torej v sodbah sodišč. Prvi del diplomske naloge temelji na osnovah. Pojasnjeni so pojmi, ki so potrebni za lažje razumevanje samega diplomskega dela. Predstavljen je tudi temeljni pravni akt, Stvarnopravni zakonik, v katerem so zapisana vsa načela stvarnega prava. Stvarnopravni zakonik predstavlja osnovo nepremičninskemu urejanju, zato so njegove navedbe izjemnega pomena za vrednotenje in razlago posameznih institutov, pravnih praznin in spornih situacij. Temeljna načela stvarnega prava so za sam stvarnopravni zakonik temeljnega pomena, saj se ravno z njihovo pomočjo lahko zgradijo najtrdnejši temelji stvarnega prava. Drugi del diplomskega dela pa je namenjen podrobni predstavitvi petih temeljnih načel stvarnega prava in njihovim ključnim vlogam v slovenski sodni praksi.
Bralec tega diplomskega dela lahko spozna tako podobnosti med teorijo in sodno prakso, kot tudi različne interpretacije zakonskih določb na področju stvarnega prava.
Ključne besede: načela stvarnega prava, načelo omejenega kroga stvarnih pravic, načelo absolutnosti, prednostno načelo, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, načelo povezanosti zemljišča in objekta
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2441; Prenosov: 256
Celotno besedilo (343,41 KB) |
6. Upnik v zemljiškoknjižnem postopkuMateja Kosirnik, 2016, magistrsko delo Opis: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Ključne besede: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2223; Prenosov: 359
Celotno besedilo (1,51 MB) |
7. ZASTAVNA PRAVICA NA NEVPISANIH NEPREMIČNINAH Z AKTUALNO SODNO PRAKSOSimona Ščavničar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem najprej predstavila normativno ureditev zastavne pravice in potek izvršbe na vpisanih nepremičninah s poudarkom na dveh pravnih sredstvih v izvršbi, ugovoru zoper sklep o izvršbi in tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) je v literaturi obširno razdelana in v sodni praksi pomembno zastopana. Najpomembnejša značilnost zastavne pravice kot stvarne pravice je njen absolutni učinek. Publicitetni učinek zastavne pravice se za nepremičnine zagotavlja z vpisom v zemljiško knjigo, za katero velja načelo zaupanja. Kadar so predmet izvršilnega postopka nepremičnine, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je publicitetni učinek nastanka zastavne pravice zagotovljen z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi. Publiciteta je tesno povezana z načelom zaščite dobrovernega pridobitelja, ki je zaupal podatkom v zemljiški knjigi.
Za boljše razumevanje sem predstavila pomembna stališča sodne prakse v položajih izvršbe na zastavljene vpisane nepremičnine, saj se določena stališča raztezajo tudi na položaj, ko je predmet zastavne pravice nevpisana nepremičnina.
Nevpisane nepremičnine so še vedno pogost predmet stvarnopravnih zavarovanj in sodna praksa zadnjih šestnajst let kaže, da je zapletov in tveganj pri zastavitvi nevpisanih nepremičnin veliko.
V nadaljevanju sem podrobneje obravnavala ureditev in predvsem posebnosti zastavne pravice na nevpisani nepremičnini (načela, nastanek zastavne pravice, izvršilni postopek). Največja in najpomembnejša posebnost je pomanjkanje publicitete pravnega stanja nevpisanih nepremičnin. Publicitetni učinek nastanka zastavne pravice na nevpisani nepremičnini je zagotovljen z objavo in razglasitvijo zapisnika o rubežu.
Posebnosti sem skušala smiselno predstaviti in jih podkrepiti z aktualno sodno prakso v situacijah, ko zastavni upnik poseže z izvršbo na zastavljeno nevpisano nepremičnino.
Glede presoje (ne)dobrovernosti upnika zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, (zmanjšanemu) pomenu načela zaupanja v zemljiško knjigo, publiciteti oz. njeni odsotnosti sem zavzela svoje stališče.
Ključne besede: nevpisana nepremičnina, zastavna pravica na nevpisani nepremičnini, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, nedopustnost izvršbe
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1765; Prenosov: 206
Celotno besedilo (627,93 KB) |
8. Publiciranje stvarnopravnih sporov v zemljiški knjigi s pregledom aktualne sodne prakseTina Petovar, 2016, diplomsko delo Opis: Zemljiška knjiga je javna evidenca, v katero se vpisujejo podatki o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Njena glavna funkcija je publiciteta podatkov, za katere zakon določa, da se objavijo v zemljiški knjigi. Zakon o zemljiški knjigi določa, da se ob pravicah v zemljiško knjigo vpisujejo tudi nekatera pravna dejstva, ki so pomembna za pravni promet, in sicer z zaznambo. Eno od pravnih dejstev, ki se zaznamujejo v zemljiški knjigi, je potek spora o knjižni pravici.
Zaznamba spora je namenjena publiciteti stvarnopravnih sporov in pride v poštev le kadar gre za spor o izvirno pridobljeni stvarni pravici ali prenehanju pravice ter v postopku določitve nujne poti. S tem se varujejo že pridobljene oziroma ukinjene stvarne pravice, kadar zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu. V primeru obligacijskopravnih sporov v zvezi s pravicami na nepremičninah pa daje enakovredno varstvo predznamba pravice v zemljiški knjigi.
Pomen zaznambe spora je v varstvu vrstnega reda za vknjižbo pravice, o kateri poteka spor, kar je pomembno zaradi učinkov načela zaupanja v zemljiško knjigo. Varstvu vrstnega reda vpisov so namenjene tudi zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba izbrisne tožbe in zaznambe tožb v posebnih zemljiškoknjižnih postopkih.
Zaznamba spora je v hrvaškem pravnem redu urejena podobno kot v slovenskem. In sicer ima enake pravne učinke in varuje vrstni red za vpis pravice v zemljiško knjigo. Vendar hrvaško pravo omogoča vpis zaznambe spora tako v primeru stvarnopravnih sporov kot tudi v primeru obligacijskopravnih sporov v zvezi z nepremičninami.
Ključne besede: zemljiška knjiga, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, zaznamba spora, stvarnopravni spori, učinki zaznambe spora, zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba spora v hrvaškem pravu
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2070; Prenosov: 193
Celotno besedilo (912,19 KB) |
9. PRIPOSESTVOVANJE LASTNINSKE PRAVICE S PREGLEDOM NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSEMarko Vidic, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko priposestvovanja lastninske pravice in v povezavi s pregledom novejše sodne prakse daje vpogled v problematiko ugotavljanja ter presoje obstoja posameznih elementov, potrebnih da je takšno priposestvovanje tudi uspešno. Zaradi narave priposestvovanja so v uporabi še vedno določila ODZ in ZTLR, kar je opisano v začetnem delu naloge. V nadaljevanju je obravnavana narava, torej nastanek in prenehanje lastninske pravice. Zaradi dejstva, da je priposestvovanje lastninske pravice možno le na stvareh, sta tudi podrobneje opredeljena pojma premičnine in nepremičnine.
Priposestvovanje prispeva k večji varnosti pravnega prometa, saj na eni strani spodbuja k večji skrbnosti izvajanja pravic posameznika ter na drugi varuje tistega, ki je brez nasprotovanja lastnika stvar v opravičljivi zmoti uporabljal kakor svojo. Za uspešno priposestvovanje lastninske pravice morajo biti izpolnjene z zakonom določene predpostavke. Prva predpostavka je dobra vera, za njeno izpolnitev pa je potrebno, da je priposestvovalec v opravičljivi zmoti glede okoliščine lastne lastninske pravice na stvari. Druga predpostavka je, da s stvarjo nekdo razpolaga, kakor da je njegova in to tudi verjame. Tretja predpostavka pa je pretek priposestvovalne dobe, kar pomeni, da mora za uspešno priposestvovanje preteči zakonsko določen čas, ki po trenutno veljavnem SPZ znaša tri leta za premičnine in deset za nepremičnine. Priposestvovalna doba, ki je pretekla že pri pravnem predniku se všteva v priposestvovalno dobo naslednjega priposestvovalca.
Glede na dejstvo, da je pravni promet z nepremičninami podvržen načelu zaupanja v zemljiško knjigo, ni nenavadno, da je v nalogi obravnavano knjižno, kakor tudi izvenknjižno priposestvovanje. Tako so obravnavani razlogi za opravičljivo zmoto, ko nekdo je in takrat ko ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik. V obeh primerih je priposestvovanje lastninske pravice možno.
V zaključnem delu so opisane omejitve v zvezi s priposestvovanjem lastninske pravice, ki se nanašajo na javno dobro, stvari izven pravnega prometa in na varstvo tretjega, ki je v dobri veri in na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo pridobil lastninsko pravico od zemljiškoknjižnega lastnika ter se v zemljiško knjigo tudi sam vknjižil.
Ključne besede: Priposestvovanje, lastninska pravica, dobra vera, lastniška posest, priposestvovalna doba, izvenknjižno priposestvovanje, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2314; Prenosov: 301
Celotno besedilo (271,18 KB) |
10. IZBRISNA TOŽBA - MATERIALNOPRAVNI IN PROCESNOPRAVNI VIDIK S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSEAna Gašparič, 2015, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo je rezultat preučevanja zakonov ter ostalih pravnih aktov, vključno z njihovimi komentarji, raznih publikacij, sodne prakse ter ostalih bibliografskih virov. V njem je kompleksno in podrobno predstavljen institut izbrisne tožbe ter njegov materialnopravni in procesnopravni vidik. Prav tako so opredeljene tudi z njim vsebinsko povezane teme, kot so zgodovinski pregled zemljiškoknjižnega prava, pojem zemljiškoknjižnega prava, zemljiškoknjižna načela, popolna informatizacija v zemljiškoknjižnem postopku, nepremičninske evidence, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, posebni zemljiškoknjižni postopki, nepravilni vpisi v zemljiško knjigo, varstvo vrstnega reda, večkratna odsvojitev iste nepremičnine, spremembe instituta izbrisne tožbe od leta 1995 ter aktualna sodna praksa na področju izbrisne tožbe.
Zemljiška knjiga je namenjena vpisu stvarnih in z Zakonom o zemljiški knjigi določenih obligacijskih pravic. Če je vknjižba stvarne ali določene obligacijske pravice iz kakršnegakoli razloga materialnopravno neveljavna, pridobi prejšnji imetnik pravice - odsvojitelj proti novemu imetniku pravice - pridobitelju pravno varstvo že z odpravo pravnega temelja, ki predstavlja pravno podlago za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo. Odprava le-tega pa zaradi načela kavzalnosti vedno vodi do razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila, saj odprava zavezovalnega pravnega posla povzroči prenehanje učinkov razpolagalnega pravnega posla . Ustvari se položaj, kakor da pravica na pridobitelja nikoli nebi prešla. Odsvojitelj pa mora kljub temu poskrbeti še za izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe iz zemljiške knjige in sicer zaradi dosega polnega učinkovanja svoje pravice tudi v razmerju do tretjih oseb, katere varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, temu pa je namenjena izbrisna tožba. Gre za nekakšen zrcalni postopek vknjižbe.
Pri ustvarjanju diplomskega dela je bila uporabljena opisna (deskriptivna) metoda s preučitvijo različnih literatur, komparativna metoda na področju primerjav, zgodovinska metoda pri poglavju o spremembah instituta izbrisne tožbe od leta 1995, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Ključne besede: izbrisna tožba, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, materialnopravno neveljavna vknjižba, načelo kavzalnosti, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Objavljeno v DKUM: 10.12.2015; Ogledov: 3423; Prenosov: 737
Celotno besedilo (1,03 MB) |
