| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZBRISNA TOŽBA - MATERIALNOPRAVNI IN PROCESNOPRAVNI VIDIK S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Ana Gašparič, 2015, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo je rezultat preučevanja zakonov ter ostalih pravnih aktov, vključno z njihovimi komentarji, raznih publikacij, sodne prakse ter ostalih bibliografskih virov. V njem je kompleksno in podrobno predstavljen institut izbrisne tožbe ter njegov materialnopravni in procesnopravni vidik. Prav tako so opredeljene tudi z njim vsebinsko povezane teme, kot so zgodovinski pregled zemljiškoknjižnega prava, pojem zemljiškoknjižnega prava, zemljiškoknjižna načela, popolna informatizacija v zemljiškoknjižnem postopku, nepremičninske evidence, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, posebni zemljiškoknjižni postopki, nepravilni vpisi v zemljiško knjigo, varstvo vrstnega reda, večkratna odsvojitev iste nepremičnine, spremembe instituta izbrisne tožbe od leta 1995 ter aktualna sodna praksa na področju izbrisne tožbe. Zemljiška knjiga je namenjena vpisu stvarnih in z Zakonom o zemljiški knjigi določenih obligacijskih pravic. Če je vknjižba stvarne ali določene obligacijske pravice iz kakršnegakoli razloga materialnopravno neveljavna, pridobi prejšnji imetnik pravice - odsvojitelj proti novemu imetniku pravice - pridobitelju pravno varstvo že z odpravo pravnega temelja, ki predstavlja pravno podlago za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo. Odprava le-tega pa zaradi načela kavzalnosti vedno vodi do razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila, saj odprava zavezovalnega pravnega posla povzroči prenehanje učinkov razpolagalnega pravnega posla . Ustvari se položaj, kakor da pravica na pridobitelja nikoli nebi prešla. Odsvojitelj pa mora kljub temu poskrbeti še za izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe iz zemljiške knjige in sicer zaradi dosega polnega učinkovanja svoje pravice tudi v razmerju do tretjih oseb, katere varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, temu pa je namenjena izbrisna tožba. Gre za nekakšen zrcalni postopek vknjižbe. Pri ustvarjanju diplomskega dela je bila uporabljena opisna (deskriptivna) metoda s preučitvijo različnih literatur, komparativna metoda na področju primerjav, zgodovinska metoda pri poglavju o spremembah instituta izbrisne tožbe od leta 1995, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Ključne besede: izbrisna tožba, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, materialnopravno neveljavna vknjižba, načelo kavzalnosti, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Objavljeno: 10.12.2015; Ogledov: 1460; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Upnik v zemljiškoknjižnem postopku
Mateja Kosirnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Ključne besede: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 793; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
ZASTAVNA PRAVICA NA NEVPISANIH NEPREMIČNINAH Z AKTUALNO SODNO PRAKSO
Simona Ščavničar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem najprej predstavila normativno ureditev zastavne pravice in potek izvršbe na vpisanih nepremičninah s poudarkom na dveh pravnih sredstvih v izvršbi, ugovoru zoper sklep o izvršbi in tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) je v literaturi obširno razdelana in v sodni praksi pomembno zastopana. Najpomembnejša značilnost zastavne pravice kot stvarne pravice je njen absolutni učinek. Publicitetni učinek zastavne pravice se za nepremičnine zagotavlja z vpisom v zemljiško knjigo, za katero velja načelo zaupanja. Kadar so predmet izvršilnega postopka nepremičnine, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je publicitetni učinek nastanka zastavne pravice zagotovljen z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi. Publiciteta je tesno povezana z načelom zaščite dobrovernega pridobitelja, ki je zaupal podatkom v zemljiški knjigi. Za boljše razumevanje sem predstavila pomembna stališča sodne prakse v položajih izvršbe na zastavljene vpisane nepremičnine, saj se določena stališča raztezajo tudi na položaj, ko je predmet zastavne pravice nevpisana nepremičnina. Nevpisane nepremičnine so še vedno pogost predmet stvarnopravnih zavarovanj in sodna praksa zadnjih šestnajst let kaže, da je zapletov in tveganj pri zastavitvi nevpisanih nepremičnin veliko. V nadaljevanju sem podrobneje obravnavala ureditev in predvsem posebnosti zastavne pravice na nevpisani nepremičnini (načela, nastanek zastavne pravice, izvršilni postopek). Največja in najpomembnejša posebnost je pomanjkanje publicitete pravnega stanja nevpisanih nepremičnin. Publicitetni učinek nastanka zastavne pravice na nevpisani nepremičnini je zagotovljen z objavo in razglasitvijo zapisnika o rubežu. Posebnosti sem skušala smiselno predstaviti in jih podkrepiti z aktualno sodno prakso v situacijah, ko zastavni upnik poseže z izvršbo na zastavljeno nevpisano nepremičnino. Glede presoje (ne)dobrovernosti upnika zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, (zmanjšanemu) pomenu načela zaupanja v zemljiško knjigo, publiciteti oz. njeni odsotnosti sem zavzela svoje stališče.
Ključne besede: nevpisana nepremičnina, zastavna pravica na nevpisani nepremičnini, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, nedopustnost izvršbe
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 476; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (627,93 KB)

4.
Publiciranje stvarnopravnih sporov v zemljiški knjigi s pregledom aktualne sodne prakse
Tina Petovar, 2016, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga je javna evidenca, v katero se vpisujejo podatki o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Njena glavna funkcija je publiciteta podatkov, za katere zakon določa, da se objavijo v zemljiški knjigi. Zakon o zemljiški knjigi določa, da se ob pravicah v zemljiško knjigo vpisujejo tudi nekatera pravna dejstva, ki so pomembna za pravni promet, in sicer z zaznambo. Eno od pravnih dejstev, ki se zaznamujejo v zemljiški knjigi, je potek spora o knjižni pravici. Zaznamba spora je namenjena publiciteti stvarnopravnih sporov in pride v poštev le kadar gre za spor o izvirno pridobljeni stvarni pravici ali prenehanju pravice ter v postopku določitve nujne poti. S tem se varujejo že pridobljene oziroma ukinjene stvarne pravice, kadar zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu. V primeru obligacijskopravnih sporov v zvezi s pravicami na nepremičninah pa daje enakovredno varstvo predznamba pravice v zemljiški knjigi. Pomen zaznambe spora je v varstvu vrstnega reda za vknjižbo pravice, o kateri poteka spor, kar je pomembno zaradi učinkov načela zaupanja v zemljiško knjigo. Varstvu vrstnega reda vpisov so namenjene tudi zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba izbrisne tožbe in zaznambe tožb v posebnih zemljiškoknjižnih postopkih. Zaznamba spora je v hrvaškem pravnem redu urejena podobno kot v slovenskem. In sicer ima enake pravne učinke in varuje vrstni red za vpis pravice v zemljiško knjigo. Vendar hrvaško pravo omogoča vpis zaznambe spora tako v primeru stvarnopravnih sporov kot tudi v primeru obligacijskopravnih sporov v zvezi z nepremičninami.
Ključne besede: zemljiška knjiga, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, zaznamba spora, stvarnopravni spori, učinki zaznambe spora, zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba spora v hrvaškem pravu
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 740; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (912,19 KB)

5.
PRIPOSESTVOVANJE LASTNINSKE PRAVICE S PREGLEDOM NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE
Marko Vidic, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko priposestvovanja lastninske pravice in v povezavi s pregledom novejše sodne prakse daje vpogled v problematiko ugotavljanja ter presoje obstoja posameznih elementov, potrebnih da je takšno priposestvovanje tudi uspešno. Zaradi narave priposestvovanja so v uporabi še vedno določila ODZ in ZTLR, kar je opisano v začetnem delu naloge. V nadaljevanju je obravnavana narava, torej nastanek in prenehanje lastninske pravice. Zaradi dejstva, da je priposestvovanje lastninske pravice možno le na stvareh, sta tudi podrobneje opredeljena pojma premičnine in nepremičnine. Priposestvovanje prispeva k večji varnosti pravnega prometa, saj na eni strani spodbuja k večji skrbnosti izvajanja pravic posameznika ter na drugi varuje tistega, ki je brez nasprotovanja lastnika stvar v opravičljivi zmoti uporabljal kakor svojo. Za uspešno priposestvovanje lastninske pravice morajo biti izpolnjene z zakonom določene predpostavke. Prva predpostavka je dobra vera, za njeno izpolnitev pa je potrebno, da je priposestvovalec v opravičljivi zmoti glede okoliščine lastne lastninske pravice na stvari. Druga predpostavka je, da s stvarjo nekdo razpolaga, kakor da je njegova in to tudi verjame. Tretja predpostavka pa je pretek priposestvovalne dobe, kar pomeni, da mora za uspešno priposestvovanje preteči zakonsko določen čas, ki po trenutno veljavnem SPZ znaša tri leta za premičnine in deset za nepremičnine. Priposestvovalna doba, ki je pretekla že pri pravnem predniku se všteva v priposestvovalno dobo naslednjega priposestvovalca. Glede na dejstvo, da je pravni promet z nepremičninami podvržen načelu zaupanja v zemljiško knjigo, ni nenavadno, da je v nalogi obravnavano knjižno, kakor tudi izvenknjižno priposestvovanje. Tako so obravnavani razlogi za opravičljivo zmoto, ko nekdo je in takrat ko ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik. V obeh primerih je priposestvovanje lastninske pravice možno. V zaključnem delu so opisane omejitve v zvezi s priposestvovanjem lastninske pravice, ki se nanašajo na javno dobro, stvari izven pravnega prometa in na varstvo tretjega, ki je v dobri veri in na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo pridobil lastninsko pravico od zemljiškoknjižnega lastnika ter se v zemljiško knjigo tudi sam vknjižil.
Ključne besede: Priposestvovanje, lastninska pravica, dobra vera, lastniška posest, priposestvovalna doba, izvenknjižno priposestvovanje, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 727; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (271,18 KB)

6.
Temeljna načela stvarnega prava skozi sodno prakso
Lora Leskovar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obsega obravnavo temeljnih načel stvarnega prava in pregled aktualne sodne prakse. Diplomsko delo je v celoti predstavljeno na način, da so na začetku posameznih poglavij teoretične razlage pojmov in načel, obrazloženim ter pojasnjenim institutom pa so nato dodani tudi primeri iz sodne prakse, tako da je čim bolj nazorno in jasno prikazano, kako se navedena pravna pravila uporabljajo v sodni praksi, torej v sodbah sodišč. Prvi del diplomske naloge temelji na osnovah. Pojasnjeni so pojmi, ki so potrebni za lažje razumevanje samega diplomskega dela. Predstavljen je tudi temeljni pravni akt, Stvarnopravni zakonik, v katerem so zapisana vsa načela stvarnega prava. Stvarnopravni zakonik predstavlja osnovo nepremičninskemu urejanju, zato so njegove navedbe izjemnega pomena za vrednotenje in razlago posameznih institutov, pravnih praznin in spornih situacij. Temeljna načela stvarnega prava so za sam stvarnopravni zakonik temeljnega pomena, saj se ravno z njihovo pomočjo lahko zgradijo najtrdnejši temelji stvarnega prava. Drugi del diplomskega dela pa je namenjen podrobni predstavitvi petih temeljnih načel stvarnega prava in njihovim ključnim vlogam v slovenski sodni praksi. Bralec tega diplomskega dela lahko spozna tako podobnosti med teorijo in sodno prakso, kot tudi različne interpretacije zakonskih določb na področju stvarnega prava.
Ključne besede: načela stvarnega prava, načelo omejenega kroga stvarnih pravic, načelo absolutnosti, prednostno načelo, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, načelo povezanosti zemljišča in objekta
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 918; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (343,41 KB)

7.
Razpolagalno upravičenje pri poslovanju z nepremičninami
Sanja Gorjup, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri poslovanju z nepremičninami je načelo zaupanja v zemljiško knjigo poglavitnega pomena. Iz tega načela izhaja, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo zaupanja pri poslovanju z nepremičninami varuje dobroverno osebo, zato je vpis pravice v zemljiško knjigo pomemben. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice na nepremičninah in pravna dejstva tako glede nepremičnin, kot glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je tudi lastninska pravica. Po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica in lahko na primeru te pravice najprimerneje razložimo upravičenja in tako tudi med njimi razpolagalno upravičenje. V magistrski nalogi bo pojasnjena razlika med samo pravico in upravičenjem. Vsebino pravice determinirajo upravičenja. Vsaka pravica je sestavljena iz enega ali več upravičenj. Vsebina upravičenj, ki jih vključuje pravica, nam povedo na kakšen način lahko uveljavimo pravico, proti komu jo lahko uveljavimo ter ali lahko s pravico razpolagamo in na kakšen način. Zato je členitev pravice na upravičenja ne zgolj teoretičnega pomena, temveč je izredno pomembna za pravilno razumevanje vsebine pravice, ter s tem povezano uporabo pravnih pravil o uveljavljanju pravice in razpolaganju z njo. Posamezna pravica lahko vključuje tri vrste upravičenj: temeljno (materialnopravno) upravičenje, pravovarstveni zahtevek in razpolagalno upravičenje.Vsaka pravica mora vključevati najmanj eno temeljno (materialnopravno) upravičenje ter pravovarstveni zahtevek. Večina pravic vključuje tudi tretjo vrsto upravičenja, to je razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje predstavlja del pravice, ki imetniku zagotavlja pravno možnost prenesti, obremeniti, preoblikovati ter odpovedati se pravici. Z izrazom razpolagalno upravičenje označujemo pravno dejanje (pravni posel) njenega imetnika, ki povzroči prenos, spremembo ali prenehanje te pravice. Razpolagalno upravičenje je torej pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način. Ko obravnavamo razpolagalno upravičenje, se sprašujemo, ali pravica vključuje upravičenje imetnika razpolagati z njo in v kakšnem obsegu. Razpolagalno upravičenje je kot izrecna sestavina pravice opredeljena samo v prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pod pojmom lastninska pravica. To seveda ne pomeni, da druge pravice ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja. Vse stvarne pravice tudi ne vsebujejo popolnega razpolagalnega upravičenja. V teoriji in sodni praksi se velikokrat nepravilno poimenuje razpolagalno upravičenje kot razpolagalna sposobnost. Prav tako se nam postavlja vprašanje, ali je razpolagano upravičenje predpostavka za začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je trenutek vpisa izredno pomemben, saj velja pravna maksima prior tempore potior iure, ki pomeni hitrejši po času, močnejši po pravici. Pri tem je potrebno izpostaviti pričakovano pravico, katera je vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Postavlja se vprašanje, ali pričakovana lastninska pravica pridobitelja omeji razpolagalno upravičenje odsvojitelja. Lastninska pravica ni več absolutna pravica ali vseobsegajoča in oblastvena pravica, saj jo omejujejo različna pravna področja tako, da je njen tradicionalni koncept zelo okrnjen. Pri omejitvah lastninske pravice splošno razlikujemo med omejitvami v javnem interesu in omejitvami, ki varujejo zasebne interese. Te omejitve pa odpirajo nekatera pomembna pravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela.
Ključne besede: poslovanje z nepremičninami, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, trenutek vpisa, lastninska pravica, prenos lastninske pravice, materialnopravna upravičenja, razpolagalno upravičenje, razpolagalni pravni posel, pričakovana pravica, omejitve lastninske pravice.
Objavljeno: 24.04.2019; Ogledov: 112; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici