| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZDELITEV PREMOŽENJA OB USTANOVITVI NOVE OBČINE
Tanja Karla Jeglič, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je prikaz izvrševanja ustavno zagotovljene pravice do lokalne samouprave. Opazovanje njenega razvoja skozi prizmo časa in prostora pove, da pravica do lokalne samouprave ni bila in ni tako samoumevna, kot jo dojemamo danes in tu. Danes in tu je predmet predpisov Evropske unije, demokratično razvite države pa ji namenjajo mesto v svojih najvišjih pravnih aktih. Temeljno in osrednje načelo lokalne samouprave je načelo subsidiarnosti, ki postavlja posameznika v sam center družbe. Ni pa načelo subsidiarnosti le načelo lokalne samouprave, ampak se odraža na vseh ravneh današnje Evrope. Dati pravico posameznikom, da se na podlagi zakona lahko odločijo, da bodo zadeve, ki se jih dotikajo, reševali v okviru takšne lokalne skupnosti, ki bo njihove interese pri zadovoljevanju potreb kar najbolje zastopala, je pokazatelj demokratičnosti in decentralizacije neke družbe. Izvrševanje pravice do lokalne samouprave se praktično odraža v ustanavljanju lokalnih skupnosti, pri nas so to občine, kot njihova temeljna oblika. V skladu z načelom subsidiarnosti se v praksi dogajajo tudi teritorialne spremembe obstoječih občin. Nove občine se ustanavljajo z zadostitvijo zakonsko določenih razlogov in pogojev, med katerimi je na prvem mestu odločitev lokalne skupnosti. Ena izmed posledic ustanovitve nove občine pa je tudi razdelitev premoženja med preostankom prejšnje občine in novonastalo občino. Zakon določa načine in kriterije razdelitve. Sporazumno kot primaren način razdelitve premoženja in zakonsko, če v predpisanih rokih ni opravljena sporazumna razdelitev premoženja. Opis praktičnih primerov kaže, da so ravno s tem običajno največje težave pri oblikovanju nove občine, ker se vpletene občine ne morejo dogovoriti in skupnega premoženja razdeliti sporazumno. V primerih, ki jih bom posebej izpostavila, se je pri prvem vpletenim občinam uspelo dogovoriti o razdelitvi skupnega premoženja, v drugem primeru pa do sporazumne razdelitve ni prišlo, zato sta vpleteni občini enostransko določili (deklarirali) svoje premoženje, po principih, ki jih določa zakon. Ali je bilo to vsebinsko pravilno, bo pokazal čas.
Ključne besede: lokalna samouprava, lokalna skupnost, načelo subsidiarnosti, ustanovitev občine, premoženje, sporazumna razdelitev premoženja, zakonska razdelitev premoženja
Objavljeno: 07.06.2011; Ogledov: 1556; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (433,32 KB)

2.
Problematika dokazovanja in dokaznega bremena v davčnem ugotovitvenem postopku
Vanja Jerovšek Verbič, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi dokazovanja in dokaznega bremena kot osrednjega dela davčnega ugotovitvenega postopka. Namen ugotovitvenega postopka je, da se ugotovijo dejstva in okoliščine konkretnega primera, ki so pomembne za sprejem zakonite odločitve v davčni zadevi, ter zavezancem za davek omogočiti zavarovanje njihovih koristi in pravic. Edina podlaga za odločanje je lahko materialna resnica, izjeme lahko določa le zakon. Dejstva in okoliščine se ugotavljajo z dokazi, ki so osrednji instrument ugotovitvenega postopka in brez njihove izvedbe ni mogoče zadostiti načelu materialne resnice v davčnih zadevah. Presojo verodostojnosti pridobljenega dokaza za ugotovitev določenega dejstva in uporabo tistih dokazov, ki jih davčni organ šteje za neizpodbojne, se izvede po postopku dokazovanja. Dokazno breme v tem postopku je na davčnem organu, ki sme uporabiti davčnopravno normo le takrat, ko so v konkretnem primeru izpolnjene vse abstraktno določene predpostavke. Tako je dolžnost davčnega organa, da dokaže dejstva, na podlagi katerih nastane, se poveča ali ne nastane oziroma se zmanjša davčna obveznost. Ta postopek oziroma proces pa je lahko uspešen le, če davčni organ materialno pravo dobro pozna že ob začetku dokazovanja v posamezni zadevi ter da izvede tudi dokaze, izvedbo katerih mu je predlagal zavezanec za davek.
Ključne besede: Davčni postopek, posebni upravni postopki, načelo subsidiarnosti, davčni ugotovitveni postopek, ugotavljanja dejstev, načela dokaznega postopka, dokazovanje v sodnih postopkih, materialna resnica, dokazno breme, cenitveni postopek, dolžnost izvedbe dokazov, načelo proste presoje dokazov.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2112; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (1005,90 KB)

3.
Pravna ureditev mladinskega polja v Sloveniji s poudarkom na vplivu dokumentov EU
Lea Pavrič, 2016, diplomsko delo

Opis: Mladinsko polje se je v zadnjih letih v Sloveniji intenzivno razvijalo na vseh ravneh: družbeni, politični, ekonomski in seveda tudi na pravni ravni. Pravna ureditev mladinskega polja pri nas temelji na zakonu, ki v prvi vrsti ureja javni interes v mladinskem sektorju. Interes javnosti na tem področju je tako prepoznala tudi država, saj mladi predstavljajo pomemben del populacije, ki bodo kot odrasli nekoč vodili državo, jo usmerjali in tako ustvarjali prihodnost za vse generacije, ki bodo živele z njimi in za njimi. Zato je ključnega pomena, da se jim ponudi okolje, v katerem se bodo lahko izgradili v odgovorne in aktivne državljane, s katerimi bo ta bodočnost svetla, varna in pravična. V pričujočem delu je opredeljeno mladinsko polje in pravni okvir, v katerem so zajeti predpisi, ki ga urejajo. Ker so organizacije v mladinskem sektorju ključna struktura, preko katere država aplicira ukrepe mladinske politike z namenom uresničevanja zgoraj opisanega cilja, so v nadaljevanju podrobno razdelane. Temu sledi pregled slovenske mladinske politike in njenega razvoja, nato pa se osredotočam na evropsko mladinsko politiko in njene instrumente. Slednja je s svojimi usmeritvami znatno vplivala na oblikovanje slovenske mladinske politike, zato je na koncu opisan tudi način prenosa ureditve mladinskega polja iz evropske na slovensko raven.
Ključne besede: mladinsko polje, mladinski sektor, mladinska politika, organizacija v mladinskem sektorju, mladinska organizacija, organizacija za mlade, mladinski svet, Uredba Erasmus+, načelo subsidiarnosti, odprta metoda koordinacije
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 247; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici