| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kršitve temeljnih načel upravnega postopka - novejša judikatura
Majda Jesenek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo temeljna pravna in načela upravnega postopka, ki so kot vrednostna merila oziroma vodila vsebovana v konvencijah, ustavi in zakonih. Vsebinsko usmerjajo opredeljevanje pravnih pravil in njihovo izvrševanje, ki so se uveljavila v pravni praksi. S pregledom novejših (od leta 2009) pravnih praks oziroma judikatov Ustavnega, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na področju njihovih kršitev pa nazorno prikazati kako pomembna je njihova vloga. Temeljna načela upravnega postopka so hkrati pravila za razlago posameznih procesnih institutov splošnih in posebnih upravnih postopkov, jim pomagajo pri pravilni presoji, služijo za njihovo usmerjaje in nakazujejo način vodenja upravnih postopkov ter odločanja v konkretnih zadevah. Obravnavana načela upravnega postopka zato strankam pomenijo minimalne procesno-varstvene standarde in vsem državnim organom obvezna pravila ravnanja v upravnem postopku. Z njihovim poznavanjem je strankam zagotovljena možnost, da od pooblaščene osebe, ki upravni postopek vodi, zahtevajo dosledno spoštovanje le-teh, jim omogočajo sodelovanje v postopku ter uveljavljanje pravic in pravnih koristi. Upravni organi svoje delo opravljajo samostojno, v okviru in na podlagi veljavne zakonodaje. Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, morajo zato vedno temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. V kolikor pride do kršitev, je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe oziroma drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi so ti odločali o pravicah ali pravnih interesih posameznikov. Upravni organi postopke vodijo in v njih odločajo samostojno, tudi v razmerju do organov drugih vej oblasti. Njihova odgovornost se pokaže v notranjih hierarhičnih razmerjih v okviru nadzorstvene pravice ter v vezanosti upravnih organov na odločitve sodišča. Pravni strokovnjaki ne opozarjajo zaman, da je potrebno sodbe Ustavnega sodišča spoštovati in jih izvajati. Njihovo nespoštovanje bi pomenilo kršitev temeljnih ustavnih načel pravne države z vgrajenim sistemom ravnovesij. V kolikor bi bilo odločanje prepuščeno zgolj javni upravi, bi vladavina prava zbledela ter bi prevlado prevzele vsakokratne politične struje. Zato je nujno, da nad delovanjem javne uprave bdi neodvisen strokoven organ kot je Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Ključne besede: temeljna načela upravnega postopka, načelo zakonitosti, načelo varstva pravic strank in javnih koristi, načelo materialne resnice, načelo zaslišanja strank, načelo proste presoje dokazov, načelo dolžnosti govoriti resnico, načelo samostojnosti pri odločanju, načelo pravice do pritožne, načelo ekonomičnosti postopka, sodna praksa
Objavljeno: 10.08.2012; Ogledov: 3136; Prenosov: 875
.pdf Celotno besedilo (366,08 KB)

2.
Problematika dokazovanja in dokaznega bremena v davčnem ugotovitvenem postopku
Vanja Jerovšek Verbič, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi dokazovanja in dokaznega bremena kot osrednjega dela davčnega ugotovitvenega postopka. Namen ugotovitvenega postopka je, da se ugotovijo dejstva in okoliščine konkretnega primera, ki so pomembne za sprejem zakonite odločitve v davčni zadevi, ter zavezancem za davek omogočiti zavarovanje njihovih koristi in pravic. Edina podlaga za odločanje je lahko materialna resnica, izjeme lahko določa le zakon. Dejstva in okoliščine se ugotavljajo z dokazi, ki so osrednji instrument ugotovitvenega postopka in brez njihove izvedbe ni mogoče zadostiti načelu materialne resnice v davčnih zadevah. Presojo verodostojnosti pridobljenega dokaza za ugotovitev določenega dejstva in uporabo tistih dokazov, ki jih davčni organ šteje za neizpodbojne, se izvede po postopku dokazovanja. Dokazno breme v tem postopku je na davčnem organu, ki sme uporabiti davčnopravno normo le takrat, ko so v konkretnem primeru izpolnjene vse abstraktno določene predpostavke. Tako je dolžnost davčnega organa, da dokaže dejstva, na podlagi katerih nastane, se poveča ali ne nastane oziroma se zmanjša davčna obveznost. Ta postopek oziroma proces pa je lahko uspešen le, če davčni organ materialno pravo dobro pozna že ob začetku dokazovanja v posamezni zadevi ter da izvede tudi dokaze, izvedbo katerih mu je predlagal zavezanec za davek.
Ključne besede: Davčni postopek, posebni upravni postopki, načelo subsidiarnosti, davčni ugotovitveni postopek, ugotavljanja dejstev, načela dokaznega postopka, dokazovanje v sodnih postopkih, materialna resnica, dokazno breme, cenitveni postopek, dolžnost izvedbe dokazov, načelo proste presoje dokazov.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2102; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (1005,90 KB)

3.
NAČELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV IN DOKAZNA PRAVILA V KAZENSKEM POSTOPKU
Simona Slaček, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno načelo proste presoje dokazov v povezavi z dokazna pravila. V prvem delu je poudarek na zgodovinskem razvoju, kako se je načelo proste presoje dokazov v povezavi z dokaznimi pravili razvijalo v različnih časovnih obdobjih (v rimskem, germanskem in kanonskem pravu), kako se je načelo (v 18. stol.) rešilo okov legalne dokazne teorije (negativnih in pozitivnih dokaznih pravil) in kako je bilo takrat načelo proste presoje dokazov razumljeno. V drugem delu diplomskega dela je v ospredju pomen načela proste presoje dokazov, kaj zajema in kako je urejeno v nacionalni zakonodaji ter kako ga interpretirajo v različnih pravnih sistemih. Kje se kažejo razlike med kontinentalnim in angloameriškim pravnim sistemom glede na razumevanje načela proste presoje dokazov in uporabo dokaznih pravil? V tretjem delu se diplomsko delo osredotoča na vprašanja povezana z izvajanjem in vrednotenjem dokazov v kazenskem postopku. Kako dokazna pravila in načelo proste presoje dokazov vplivata na izvajanje dokazov in dokazno oceno? V tem delu so predstavljena dokazna pravila izvajanja dokazov in prosta presoja vrednotenja dokazov (svobodna dokazna ocena) na posameznih dokaznih sredstvih (zagovor obdolženca, zaslišanje priče, branje listine, izvedenstvo, ogled).
Ključne besede: Načelo proste presoje dokazov, dokazna pravila, rimsko pravo, germansko pravo, kanonsko pravo, kontinentalni pravni sistem, angloameriški pravni sistem, dokazna sredstva, izvajanje dokazov, dokazna ocena.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2706; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (447,01 KB)

4.
IZVEDENCI KOT DOKAZ IN NAČELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV
Diana Majcen, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava načelo proste presoje dokazov v civilnem pravdnem postopku, ter izvedenca kot dokaz oziroma dokazno sredstvo. Za umestitev samega načela se najprej seznanimo s pojmom dokazovanja. Za pravilno uporabo materialnega prava in odločitev o tožbenem zahtevku, ki je cilj pravdnega postopka, mora sodišče pravilno ugotoviti dejansko stanje. To lahko stori, ko stranke navedejo vsa dejstva in predložijo vse potrebne dokaze. Kot bomo videli, dokazovanje obsega med drugim tudi ocenjevanje dokazov, pri katerem pa velja kot temeljno načelo, načelo proste presoje dokazov. Temu nasproten sistem je sistem dokaznih pravil. V Zakonu pravdnem postopku (ZPP), je v 8. členu uveljavljeno načelo proste presoje dokazov. V sistemu proste presoje dokazov je sodniku prepuščeno, da na podlagi ocenjevanja dokazov sklepa o (ne)resničnosti dejstev, pri čemer ni vezan na nobena formalna dokazna pravila. Svobodna ocena dokazov pomeni tudi svobodno odločanje sodnika, katere dokaze bo izvedel za dokazovanje določenih zatrjevanih dejstev. V ZPP pa lahko v enem primeru govorimo o dokaznem pravilu. Gre za 224. člen, na podlagi katerega javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V nalogi so predstavljene tudi ostale omejitve tega načela. V ZPP so navedena naslednja dokazna sredstva: ogled, listine, priče, izvedenec in zaslišanje strank. Dokaz z izvedencem v civilnih postopkih je vse pogostejši. Zakaj je temu tako, bomo skušali ugotoviti skozi podrobno analizo tega dokaznega sredstva. Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Dokaz z izvedencem pa je tako kot vsako dokazno sredstvo, po 8. členu ZPP podvržen prosti presoji sodišča, zato sodnik na mnenje, ki ga poda izvedenec ni vezan, saj je le-to predmet dokazne ocene.
Ključne besede: dokazovanje, načelo proste presoje dokazov, dokazna sredstva, izvedenec
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 931; Prenosov: 546
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Problematika odklonitve pričanja zaradi varovanja poklicne skrivnosti in odklonitve odgovora na posamezno vprašanje
Tjaša Šuligoj, 2016, magistrsko delo

Opis: Dokazni postopek je zakonsko urejen proces pred sodišči, na podlagi katerega stranki poskušata prepričati sodišče o resničnosti pravno relevantnih trditev, sodišče (oziroma sodnik) pa mora preveriti resničnost teh trditev in o zadevi razsoditi. Za pravilno uporabo materialnega prava in pravilno ter zakonito sodbo določbo mora sodnik naprej ugotoviti dejansko stanje primera. Pri definiranju le tega si pomaga z dokaznimi sredstvi – z ogledom, listinami, izvedenci, zaslišanjem stranke in prič. Priče so na sodišču zelo pogostno dokazno sredstvo. V zakonu je predpisana splošna dolžnost pričanja, obveznega prihoda na sodišče in pričanja po resnici. Ker vsaka ureditev pozna izjeme in pri pričah ni nič drugače, se srečamo s tremi od splošne dolžnosti pričanja. Zakon najprej ureja pravno nesposobne priče, ki jim je onemogočeno pričanje zaradi varovanja državnih ali vojaških skrivnosti. Kot drugo omogoča določeni vrsti oseb, ki so pozvane na sodišče kot priče in ki se pri svojem delu srečujejo s poklicnimi skrivnostmi ali zaupnostjo razmerja, da odklonijo pričanje. Tretja izjema pa se ne nanaša na odklonitev pričanja v celoti, ampak zgolj na odklonitev odgovora na posamezna vprašanja. V povezavi z izjemo do splošne dolžnosti pričanja se pojavijo vprašanja glede ugotavljanja dejanskega stanja in posledično odkrivanja materialne resnice. Kako v teh primerih ravna sodnik? Je pravilna in zakonita sodna odločba s takšno ureditvijo okrnjena ali prav načelo sodnega varstva, kjer tehtamo med javnim in zasebnim interesom, utrjuje zaupanje v pravo? Zaradi pravil o dokaznem bremenu, materialnega procesnega vodstva sodišča, načela proste presoje dokazov, trditvenega in dokaznega bremena strank, zaradi katerih se je postopek tudi začel, dvomi v tej smeri niso potrebni.
Ključne besede: Priča, odklonitev pričanja, načelo proste presoje dokazov, sodniški silogizem, poklicna skrivnost, zaupnost razmerja, privilegirana priča, pravno nesposobna priča, odklonitev odgovora na posamezno vprašanje.
Objavljeno: 29.06.2016; Ogledov: 621; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici