| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROST PRETOK GENSKO SPREMENJENIH ŽIVIL IN NAČELO PREVIDNOSTI
Polona Lamut, 2010, diplomsko delo

Opis: Prost pretok gensko spremenjenih živil je v EU urejen z uredbami in direktivami. Države članice imajo zelo omejene možnosti, da bi na tem področju sprejemale drugačne nacionalne predpise. Zakonodajalec EU in Sodišče EU se trudita najti občutljivo ravnotežje med zahtevami po prostem pretoku blaga in varovanjem zdravja oz. varstvom potrošnikov. Pri sprejemanju predpisov EU je potrebno zasledovati dva cilja, in sicer prost pretok gensko spremenjenih živil in upoštevanje načela previdosti. Sodna praksa kaže, da Sodišče EU izjeme na področju prostega pretoka blaga razlaga zelo ozko in da države članice nimajo veliko možnosti, da bi te izjeme uveljavile v praksi.
Ključne besede: Ključne besede: gensko spremenjena živila, prost pretok blaga, načelo previdnosti, sodna praksa Sodišča EU, Direktiva 2001/18/ES, Uredba 1829/2003, Uredba 1830/2003.
Objavljeno: 19.04.2010; Ogledov: 1933; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (526,56 KB)

2.
PRAVNI VIDIKI POGINOV ČEBEL
Anja Kočevar, 2013, diplomsko delo

Opis: Čebele so zelo pomemben del našega planeta. Za ljudi so koristne predvsem zaradi opraševanja v ekosistemu. Po poročanju Evropske komisije kar 84 odstotkov poljščin potrebuje opraševanje, pri čemer velik delež prispevajo prav čebele. To pomeni, da če bi iz Zemlje izginile, bi sčasoma ostali brez hrane, česar pa se vse premalo zavedamo. Človek ogroža čebele predvsem z neselektivnim škropljenjem poljščin s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), aktivnimi snovmi in pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivimi organizmi. Ob nepravilni in nenadzorovani uporabi lahko povzročijo hude posledice za vsa živa bitja. V Sloveniji je to privedlo do povečanja smrtnosti čebel že v preteklosti, množičnim poginom pa smo po celem svetu priča v zadnjem desetletju. V Sloveniji so se zgodili štirje odmevnejši (v letih 2004, 2006, 2008 in 2011). Zaradi krizne situacije je Evropska Unija (EU) predvsem z direktivami in uredbami področje FFS v zadnjih štirih letih natančno uredila. Tudi Slovenija je sprejela kar nekaj ukrepov. Leta 2008 je v skladu z načelom previdnosti za nekaj mesecev celo prepovedala uporabo in promet nekaterih aktivnih snovi, kar se je izkazalo za zelo pomembno, saj je kmalu po preklicu prepovedi državo pretresel največji pomor v naši zgodovini. Povzročile so ga aktivne snovi, ki so bile pred tem prepovedane, zato je bila leta 2011 prepoved znova sprejeta. Kljub celovito urejenemu področju FFS so se pomori čebel v EU po sprejetih spremembah nadaljevali, zato se je pojavilo vprašanje, kje se pravzaprav skriva glavni razlog in kdo je za vso škodo odgovoren. Zadnje študije so pokazale, da so kmetje pri vsem tem le žrtve in da se bo potrebno osredotočiti predvsem na proizvajalce FFS. Dokler ne bodo prihodnje raziskave dokončno razkrile celotne resnice, bo potrebno hitro ukrepanje in preventivno ravnanje ter upoštevanje načela previdnosti. V skladu s slednjim je EU letos spomladi že sprejela prepoved uporabe nekaterih neonikotinoidov, v tej smeri pa namerava tudi nadaljevati. Četudi se glavna krivda dokaže FFS, pa bo še vedno ostalo odprto vprašanje, kdo bi moral povrniti nastalo škodo. Proizvajalci FFS ali EU oz. države članice, ker so jim dovolile dostop na trg in ker niso pravočasno sprejele previdnostnih ukrepov.
Ključne besede: pogini čebel, FFS, neonikotinoidi, načelo previdnosti, ukrepi.
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 894; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici