| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POJEM PRAVIČNEGA KAZENSKEGA POSTOPKA
Nataša Žmavc, 2011, diplomsko delo

Opis: V sodobnem kazenskem postopku se vedno bolj pojavljajo težnje in zahteve po zakonitem, korektnem in pravično izvedenem kazenskem postopku. Za zagotovitev pravičnega kazenskega postopka so se skozi razvoj uveljavila številna načela in instituti, ki skupaj tvorijo načelo pravičnosti. Načelo pravičnosti lahko opredelimo kot najvišje pa tudi kot nadzakonsko načelo ter kot procesno merilo, ki se nanaša na izvedbo kazenskega postopka. Čeprav so bili na obravnavanem področju že sprejeti številni predpisi na mednarodni pa tudi na nacionalni ravni, na pomembnost spoštovanja navedenega načela nakazuje tudi vedno pogostejše sprejemanje novih predpisov, ki prav tako vključujejo zahtevo po zagotavljanju pravičnosti v kazenskem postopku. Institute, ki zagotavljajo pravičnost, najdemo zlasti v aktih, ki se nanašajo na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kazenski postopek je namreč po svojih značilnostih takšen, da v njem lahko prihaja do posegov v posameznikovo integriteto, ki pa je izredno občutljivo področje. Kljub načelni urejenosti številnih načel in institutov, ki krepijo pravičnost v kazenskem postopku, pa v praksi vendarle prihaja do nekaterih kršitev, zlasti do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, vendar so tudi te kršitve v kazenskih postopkih prej izjema kot pravilo, še zlasti, če jih primerjamo s kršitvami, do katerih prihaja v civilnih postopkih. Za odpravo navedenih kršitev, zlasti pa za povečanje učinkovitosti kazenskega postopka, je trenutno v obravnavi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), ki predlaga spremembe, na podlagi katerih bi trenutno akuzatorno-inkvizitorni sistem slovenskega kazenskega postopka postopoma prešel v akuzatorni sistem kazenskega postopka, kar bi posledično pomenilo višjo stopnjo konsenzualnosti v kazenskem postopku.
Ključne besede: kazenski postopek, načelo pravičnosti, načela in instituti, človekove pravice in temeljne svoboščine, predpisi, posegi, kršitve, spremembe, učinkovitost kazenskega postopka, konsenzualnost.
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 2490; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (523,90 KB)

2.
Pomilostitev - Potreba po institutu v modernih kazenskopravnih sistemih
Nina Kleva, 2012, diplomsko delo

Opis: Bit, funkcijo pomilostitve in njeno umestitev v pravo se da razumeti samo gledano iz zgodovinske perspektive, zato je nujno spremljati njen nastanek in razvoj od zgodnjih povojev pa vse do danes. V različnih pravnih redih je pomilostitev služila različnim funkcijam; od ublaževanja strogosti kazenskega prava, zlasti zamenjavo smrtne kazni za milejšo, do zavračanja kazenske odgovornosti oseb nesposobnih za razsodno odločanje in navsezadnje zaradi določenih družbeno-političnih interesov. Tradicionalno je pomilostitev uporabljal vladar pri izvrševanju svoje moči, ki je bila toliko večja, kolikor trdnejša je bila vez z njegovimi podaniki, slednjo pa je krepil tudi z izkazovanjem milosti in velikodušnosti. Danes se ga v tej obliki ''kraljevskega prava'' uporablja vse redkeje, saj mora imeti pomilostitev racionalni cilj. Institut pomilostitve je integralni del ustavne sheme vseh jurisdikcij. V pravnih sistemih različnih tipov so funkcije instituta polivalentne, kar kaže, da gre za kompleksen in občutljiv instrument. Primerjalno gledano pripada diskrecijska odločitev šefu države oziroma najvišjemu izvršilnemu telesu, zelo malo držav je podelilo to ''upravičenje'' zakonodajni, nobena pa sodni veji oblasti. Tako sta se razvila dva modela prava milosti; evropski in anglosaksonski. Prvi iz pravnega vidika strogo loči pomilostitev od amnestije, kot dve popolnoma različni obliki odpusta; s pomilostitvijo, ne glede na njeno obliko, se odpušča samo izvrševanje kazni, medtem ko se z amnestijo briše tudi obsodbo. Drugi model pa pravno ne razlikuje teh dveh institutov, vendar je v pravo pomilostitve vključena tudi amnestija, saj poznajo države common law tudi generalno pomilostitev ( general pardon ), ki praktično ustreza ''evropski'' definiciji amnestije. V tem modelu služi pomilostitev za niz različnih ciljev, za katere je evropski model razvil posebne institute, na primer revizijo, ki jo kot procesno ustanovo države common law ne poznajo. Glede na polivalentnost instituta je težko določiti tudi samo pravno naravo slednjega. V formalnem smislu je govora o individualnem pravnem aktu, kot diskrecijski oblasti upravnopravne narave, katerega učinek je neekstenziven, vendar erga omnes. Veliko težje je podati definicijo materialnega pojmovanja, saj si tudi stroka ni enotna. O zakonodajni naravi ne moremo govoriti, ker se s pomilostitvijo niti ne spreminja niti ne ukinja občo pravno normo, temveč samo suspendira njeno uporabo. Sodni akt ni, ker se ne izdaja nobene nove odločbe, prav tako ostaja konstatacija sodišča o krivdi nedotaknjena, čeprav drži, da se s pomilostitvijo poseže v najpomembnejši del odločbe, odmero kazni. Z ohranitvijo instituta pomilostitve želi država slediti najrazličnejšim ciljem; od državno-političnih, do odprave sodnih napak, zaradi načela pravičnosti in ohranjanja stabilnosti veljavnega kazenskopravnega sistema. Sama sem seveda mnenja, da je možno tem istim ciljem zadostiti tudi z drugimi instrumenti v okviru pravnih sredstev. V ta namen imamo v sodobnih demokratičnih državah na voljo obnovo postopka pa tudi izredno omilitev kazni, zaradi katere je možno napasti tudi pravnomočno sodno odločbo, pri čemer bo sodišče tisto, ki bo ponovno odmerilo kazen, upoštevaje okoliščine, ki so zanje relevantne in se redno preverjajo v postopku dokazovanja. Kazen je možno omiliti oziroma prilagoditi tudi naknadno s pogojnim odpustom, če se tekom njenega izvrševanja izkaže, da si ga je obsojenec 'zaslužil' oziroma, da ni več potrebe, da bi se kazen še naprej vršila v obstoječi obliki. Zaradi načela pravičnosti in gotovosti kazni sem mnenja, da je primernejša od pomilostitve uporaba prav teh sredstev. Upravičenost obstoja instituta je potrebno presojati znotraj vsakokratne kaznovalne politike, ki se odraža v ureditvi kazenske zakonodaje, ki se od časa do časa spreminja. Ravno antični sistem kaznovanja je namreč, zaradi svoje krutosti in surovosti ter drugačnemu pojmovanju funkcije kazni, spodbudil potrebo po tem institutu. Z razvojem prava, k
Ključne besede: pomilostitev, pristojnost predsednika države, sistemi milosti, amnestija, abolicija, pogojni odpust, izredna omilitev kazni, instituti modernih kazenskih zakonodaj, diskrecijska pravica, kaznovalna politika, načelo pravičnosti, načelo zakonitosti
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1519; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (267,54 KB)

3.
PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI
Marjana Raduha, 2012, diplomsko delo

Opis: Pripisni spregled pravne osebnosti je podvrsta civilnopravnega instituta spregleda pravne osebnosti, ki se v osnovi deli na jamčevalni in pripisni spregled pravne osebnosti. Ta delitev temelji na pravni posledicah, ki so značilne za posamezno podvrsto. Njegovo bistvo je negiranje ločitvenega načela pri pravnih osebah. S pripisnim spregledom pravne osebnosti določenemu pravnemu subjektu pripišemo neko lastnost, ravnanje, vedenje oziroma prepoved ali opustitev, ki dejansko pripada oziroma se nanaša na drug subjekt in nato pravne posledice tega dejanskega stanja učinkujejo na subjekt, ki se mu določena lastnost, ravnanje, vedenje oziroma prepoved ali opustitev pripiše. Ena od udeleženih oseb je zmeraj pravna oseba. Ta institut pozna večina večjih svetovnih pravnih sistemov a je v le redko katerem uzakonjen in povzroča v teoriji veliko polemik, pravna praksa pa se ga načeloma poslužuje v izjemnih primerih, kadar druge rešitve ne prinesejo pravičnega rezultata.
Ključne besede: pripisni spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled pravne osebnosti, spregled pravne osebnosti, pravna oseba, ločitveno načelo, načelo poštenosti in pravičnosti, teorija kontrole
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 2762; Prenosov: 460
.pdf Celotno besedilo (391,16 KB)

4.
DAVČNE OLAJŠAVE PRI DOHODNINI
Gregor Zagozda, 2016, diplomsko delo

Opis: »Na tem svetu razen smrti in davkov ni nič zanesljivega.« (Benjamin Franklin, 1789) Davki tako ali drugače zadevajo skoraj vsakega posameznika. Vsakdo, ki razpolaga s premoženjem ali ustvarja prihodek, je zavezan plačevati davke. Razlikujemo med posrednimi in neposrednimi davki. Preprosto povedano, posredne davke plačujemo skupaj s ceno blaga ali storitve. Posredni davki so že vključeni v končno ceno, ki jo plačamo. Neposredni davki pa so odmerjeni neposredno zavezancu. Pri neposrednih davkih gre predvsem za obdavčitev prihodka in premoženja zavezanca. Dohodnina je eden izmed neposrednih davkov in obdavčuje dohodek fizičnih oseb. Vsakdo, ki v Republiki Sloveniji ustvari dohodek ali je rezident Republike Slovenije in ustvari prihodek v tujini, je zavezanec za plačilo dohodnine. Med davčnimi prihodki proračuna za leto 2016 je načrtovano, da bo imela dohodnina tretji največji delež, takoj za DDV in trošarinami, in naj bi pomenila 11,2 % državnega proračuna. Bistveno večji delež (ponekod tudi bistveno več kot 50 %) prihodkov pa pomeni v proračunu občin. Sistem obračunavanja dohodnine določa Zakon o dohodnini. Hkrati določa tudi sistem olajšav, ki zavezancem znižujejo davčno osnovo in s tem višino davčne obveznosti. Sistem davčnih olajšav je pomembno orodje davčnega sistema, saj lahko z njim uveljavlja različne socialne korektive in politične cilje. Ker pa so se družbene in politične razmere v naši državi v zadnjih petindvajsetih letih korenito spreminjale, sta se spreminjali tudi davčna zakonodaja in z njo obdavčitev dohodkov fizičnih oseb. V tem obdobju se je spreminjal tudi sistem davčnih olajšav pri dohodnini, kar je podrobneje prikazano v tej diplomski nalogi.
Ključne besede: dohodnina, davčna olajšava, plačilo davka, obdavčitev fizičnih oseb, zmanjšanje davčne osnove, načelo davčne pravičnosti
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 769; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (871,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici