1. Stavbna pravica v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravu : magistrsko deloMateja Majal, 2019, magistrsko delo Opis: Stavbna pravica je vstopila v naš pravni red leta 2003 z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Nastane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki jo skleneta lastnik zemljišča in imetnik stavbne pravice, izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in vpisa v zemljiško knjigo. Ker stavbna pravica omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, predstavlja izjemo od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Slednje pomeni, da je lastnik zgradbe, ki je zgrajena na podlagi stavbne pravice, imetnik stavbne pravice in ne lastnik zemljišča. Imetnik stavbne pravice mora za čas trajanja stavbne pravice, ki je omejen na 99 let, lastniku zemljišča plačevati nadomestilo. Stavbna pravica je prenosljiva in podedljiva pravica, možno jo je obremeniti z zastavno pravico, z osebno služnostjo, možno je stavbno pravico preoblikovati v etažno lastnino, kot tudi dogovoriti medsebojno predkupno pravico. Stavbna pravica preneha s potekom časa za katerega je bila ustanovljena ali pa na podlagi predčasnega prenehanja. Do slednjega pride na podlagi sporazuma med lastnikom zemljišča in imetnikom stavbne pravice, drugi razlog za predčasno prenehanje pa predstavlja kršitev s strani imetnika stavbne pravice. Ob prenehanju stavbne pravice je lastnik zemljišča dolžan imetniku stavbne pravice plačati nadomestilo zaradi povečanja vrednosti zemljišča, saj pride do ponovne vzpostavitve načela povezanosti zemljišča in objekta, kar pomeni da zgradba postane last lastnika zemljišča.
V avstrijski pravni red je stavbna pravica vstopila s posebnim zakonom (Baurechtsgesetz) leta 1912. Poznajo jo kot prenosljivo in podedljivo pravico imeti na ali pod površino zemljišča zgradbo. Tudi v Avstriji predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta. Čas trajanja stavbne pravice je omejen na najmanj 10 in največ 100 let. V nemškem pravnem redu prav tako poznajo poseben zakon, ki ureja stavbno pravico (Erbbaurechtsgesetz). Tudi tam predstavlja izjemo od že omenjenega načela, za razliko od slovenske in avstrijske ureditve pa nimajo omejitve trajanja stavbne pravice. V primerjavi s Slovenijo sta ureditvi stavbne pravice v Avstriji in Nemčiji dokaj podobni, tako vsebinsko, kot po samem obsegu zakona. Slovenska ureditev namreč obsega le 10 členov, medtem ko jo avstrijski zakon ureja v 1. do 20. členu, nemški pa celo v 1. do 39. členu.
Primerjava ureditev je nakazala na pomanjkljivosti stavbne pravice v slovenski ureditvi, kar kaže na njeno podnormiranost in na potrebo po spremembi oziroma dopolnitvi ureditve stavbne pravice v Stvarnopravnem zakoniku. Ključne besede: Stvarno pravo, stavbna pravica, načelo povezanosti zemljišča in objekta, zemljišče, zgradba, nastanek stavbne pravice, razpolaganje s stavbno pravico, prenehanje stavbne pravice. Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1781; Prenosov: 438
Celotno besedilo (481,11 KB) |
2. Temeljna načela stvarnega prava skozi sodno praksoLora Leskovar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obsega obravnavo temeljnih načel stvarnega prava in pregled aktualne sodne prakse. Diplomsko delo je v celoti predstavljeno na način, da so na začetku posameznih poglavij teoretične razlage pojmov in načel, obrazloženim ter pojasnjenim institutom pa so nato dodani tudi primeri iz sodne prakse, tako da je čim bolj nazorno in jasno prikazano, kako se navedena pravna pravila uporabljajo v sodni praksi, torej v sodbah sodišč. Prvi del diplomske naloge temelji na osnovah. Pojasnjeni so pojmi, ki so potrebni za lažje razumevanje samega diplomskega dela. Predstavljen je tudi temeljni pravni akt, Stvarnopravni zakonik, v katerem so zapisana vsa načela stvarnega prava. Stvarnopravni zakonik predstavlja osnovo nepremičninskemu urejanju, zato so njegove navedbe izjemnega pomena za vrednotenje in razlago posameznih institutov, pravnih praznin in spornih situacij. Temeljna načela stvarnega prava so za sam stvarnopravni zakonik temeljnega pomena, saj se ravno z njihovo pomočjo lahko zgradijo najtrdnejši temelji stvarnega prava. Drugi del diplomskega dela pa je namenjen podrobni predstavitvi petih temeljnih načel stvarnega prava in njihovim ključnim vlogam v slovenski sodni praksi.
Bralec tega diplomskega dela lahko spozna tako podobnosti med teorijo in sodno prakso, kot tudi različne interpretacije zakonskih določb na področju stvarnega prava. Ključne besede: načela stvarnega prava, načelo omejenega kroga stvarnih pravic, načelo absolutnosti, prednostno načelo, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, načelo povezanosti zemljišča in objekta Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2441; Prenosov: 255
Celotno besedilo (343,41 KB) |
3. Akcesijsko pravilo stvarnega prava v sodni praksiAljoša Hribar, 2016, diplomsko delo Opis: Z akcesijskim pravilom sta tesno povezani načelo specialnosti in načelo povezanosti zemljišča in objekta. Lastninska pravica je temeljna človekova pravica in osrednja pravica stvarnega prava. Iz nje izhajajo tri lastniška upravičenja. Ta upravičenja so pravica do uporabe in uživanja, pravica do posesti in pravica do razpolaganja s stvarjo. Lastninska pravica ni neomejena. Omejitve delimo na javnopravne in zasebnopravne. Delitev pogosto ni jasna, saj so zasebnopravne omejitve pogosto tudi v javnopravnem interesu. Na omejitev lastninske pravice se nanaša tudi načelo prepovedi zlorabe pravic.
Predmet lastninske pravice je stvar. Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del glavne stvari in ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Navezuje se na načelo accessio cedit principali. Temeljna delitev stvari je na nepremičnine in premičnine. Nepremičnina je prostorsko odmerjeni deli zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse druge stvari so premičnine. Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari.
Lastninsko pravico lahko pridobimo na podlagi pravnega posla, zakona, dedovanja ali odločbe državnega organa. Akcesijsko pravilo stvarnega prava se nanaša na pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Gre za izvirni način pridobitve lastninske pravice. Akcesija ali prirast je možna tako na nepremičninskem kot na premičninskem področju.
Najpomembnejši izjemi od načela povezanosti zemljišča in objekta sta stavbna pravica in etažna lastnina. Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremično. Etažna lastnina pa je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Ključne besede: stvarno pravo, lastninska pravica, nepremičnina, akcesijsko pravilo, stavbna pravica, etažna lastnina, načelo povezanosti zemljišča in objekta Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1937; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,01 MB) |