| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna problematika zavarovanja terjatev bank s pogodbeno hipoteko
Nataša Počkaj, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Zavarovanje s hipoteko je oblika stvarnopravnega zavarovanja. Nudi relativno trdno zavarovanje, saj je tržna vrednost nepremičnin znana in dokaj stabilna. Banke kot hipotekarni upniki težijo k temu, da bi svoje terjatve zavarovale z neposredno izvršljivimi notarskimi zapisi. Pri postopku zavarovanja imajo pomembno vlogo notarji, ki sestavljajo neposredno izvršljive notarske zapise. Pogodbena hipoteka nastane na podlagi sporazuma o ustanovitvi hipoteke, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, in na katerem je podpis zastavitelja overjen. Takšna hipoteka ni neposredno izvršljiva. Če banka razpolaga z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, lahko zahteva realizacijo hipoteke neposredno v izvršilnem postopku. Izpolnjene morajo biti predpostavke neposredne izvršljivosti. Bančna terjatev mora nastati na podlagi pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa. Dolžnik izjavi soglasje z neposredno izvršljivostjo svoje obveznosti v obliki notarskega zapisa. Predmet obveznosti mora biti določen, obveznost pa dospela. Tedaj je notarski zapis primeren izvršilni naslov. Posebnosti veljajo pri maksimalni hipoteki, katera ni neposredno izvršljiva, lahko po so neposredno izvršljive posamezne konkretne terjatve, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Maksimalna hipoteka varuje upniško dolžniško razmerje, iz katerega bodo določene terjatve nastajale. Po sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, notar predlaga poleg vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, tudi zaznambo neposredne izvršljivosti, ki se zaznamuje pri tej hipoteki. Vpis hipoteke učinkuje erga omnes in varuje poplačilni vrstni red. Vrstnega reda ni mogoče spreminjati, saj ima prej pridobljena stvarna pravica prednost pred kasneje pridobljeno stvarno pravico. Sprememba vrstnega reda je mogoča s prireditvijo ali podreditvijo poplačilnega vrstnega reda, kar se zaznamuje pri hipoteki kot pravno dejstvo. Določeni vpisi varujejo vrstni red hipoteke. To so predznamba pridobitve, prenosa ali prenehanja hipoteke in zaznamba vrstnega reda. V zvezi z zaznambo ločimo zaznambo vrstnega reda za pridobitev, prenos ali prenehanje hipoteke, vpis v zaznamvanem vrstnem redu in izbris. Gre za pogojne vpise, ki se morajo opravičiti v določenem roku. Zaznamba vrstnega reda se prenaša na podlagi izjave predlagatelja zaznambe vrstnega reda, ki jo sprejme na zapisnik notar, ki hrani predlagateljevo pravico razpolaganja z vrstnim redom, pri čemer se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi. V bančni praksi se lahko spremeni tudi zavarovana terjatev. Banka želi kljub spremembi zavarovane terjatve ohraniti obstoječ vrstni red hipoteke. Hipotekarno jamstvo se zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ne sme povečati. Z zaznambo spremembe pri hipoteki je mogoče zaznamovati znižanje obrestne mere ter podaljšati ali skrajšati zapadlost terjatve, saj te spremembe ne pomenijo povečanega hipotekarnega jamstva. Povišanje obrestne mere pomeni tudi povečanje hipotekarnega jamstva, zato je mogoče razliko med novo in staro obrestno mero vpisati le kot novo hipoteko. Hipoteka kot akcesorna pravica ni samostojno prenosljiva. Prenos hipoteke je mogoč samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve. Če se zavarovana terjatev ne prenese skupaj s hipoteko, potem hipoteka zaradi svoje akcesorne narave preneha. Pri delnem prenosu terjatve lahko pride do skupnega imetništva hipoteke. Pri prenosu terjatev, zavarovanih v okviru maksimalne hipoteke, je prenos maksimalne hipoteke izključen. Mogoče je prenesti le celotno temeljno razmerje. Tudi pri maksimalni hipoteki ni izključeno skupno imetništvo hipoteke. Hipoteka preneha, če ne obstaja več zavarovana terjatev (izjema velja za maksimalno hipoteko), če se ji hipotekarni upnik odpove ali pa preneha zaradi konsolidacije. Hipoteka preneha tudi s prisilno prodajo, četudi hipotekarni upnik ni bil v celoti poplačan. Ko hipoteka preneha v materialnem smislu, je potrebno predlagati še njen izbris iz zemljiške knjige. Tako preneha še v formalnem pomenu.
Ključne besede: hipoteka, maksimalna hipoteka, hipotekarno zavarovanje, neposredno izvršljiv notarski zapis, sporazum o zavarovanju, neposredna izvršljivost, zaznamba neposredne izvršljivosti, načelo akcesornosti, sprememba zavarovane terjatve, zaupanje v zemljiško knjigo, prednostni vrstni red, sprememba poplačilnega vrstnega reda, varovalne pravice, prenos hipoteke, prenos zavarovane terjatve, skupno imetništvo hipoteke, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, prenehanje hipoteke, prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 3078; Prenosov: 669
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJA NA PRAVICE NA NEPREMIČNINAH
Maja Kržan, 2016, diplomsko delo

Opis: Zavarovanje obveznosti iz obligacijskih razmerij s stvarnopravnimi instituti izvira že iz rimskega prava. Namen uporabe je utrditev obveznosti, ki se izkaže še posebej pomembna, če dolžnik postane insolventen. Takrat je upnik, zaradi vnaprej zavarovane terjatve, v bolj varnem položaju, napram upnikom, ki svojih terjatev do istega dolžnika niso zavarovali. Upnik je varovan, če upošteva načela in pravila nepremičninskega in stečajnega prava. Z začetkom stečajnega postopka naj upnik pravočasno prijavi svojo terjatev, ki je ni mogoče izpodbiti ter s tem pridobi ločitveno ali izločitveno pravico. Obveznost je mogoče zavarovati z različnimi instituti, v različnih točkah razmerja med strankama. Za najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja se je izkazal stvarnopravni institut hipoteke. V največjem možnem obsegu učinkuje, če je ustanovljena s pravnim poslom. Posledice začetka stečajnega postopka vplivajo na pravice, ki so ustanovljene na nepremičnini. Izhajajo iz načela akcesornosti in prednostnega načela. Vse pravice, ustanovljene za hipoteko, ki se realizira, se izbrišejo iz zemljiške knjige. Lastninska pravica na nepremičnini je prosta omejitev, vkolikor ni obremenjena s pravicami, ki so izvzete iz tega pravila
Ključne besede: zemljiškoknjižna načela, zavarovanje obveznosti, terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, hipoteka, načelo akcesornosti, prednostno načelo, prenehanje pravic
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 1828; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (558,68 KB)

3.
Primerjava realnih in personalnih zavarovanj plačil
Matej Kraner, 2015, diplomsko delo

Opis: Med zavarovanji plačil ločimo personalna in realna zavarovanja. Med klasična personalna zavarovanja uvrščamo poroštvo, bančno garancijo in pristop k dolgu. Med realna zavarovanja pa spada zastavna pravica (hipoteka, zastavna pravica na premičninah, zastava pravica na premoženjskih pravicah), prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje in pridržek lastninske pravice. Značilnost personalnih zavarovanj je, da za obveznost upniku, zraven dolžnika, jamči tudi tretja oseba. Bistvo realnih zavarovanj pa je v omejeni stvarni pravici na predmetu zavarovanja, iz katere se lahko upnik poplača v primeru neizpolnitve zavarovane terjatve. Poplača se lahko pred drugimi upniki katerih terjatev ni zavarovana ter pred upniki s slabšim vrstnim redom. V diplomski nalogi so tako obravnavane temeljne značilnosti personalnih in realnih oblik zavarovanj plačil. Opredeljene so prednosti in slabosti posameznih oblik zavarovanj. Opravljena je tudi primerjava med posameznimi oblikami zavarovanj glede temeljih značilnosti zavarovanj.
Ključne besede: realna zavarovanja, personalna zavarovanja, zastavna pravica, hipoteka, poroštvo, načelo akcesornosti
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 1315; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (955,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici