| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VRSTE VPISOV V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Polona Rožec, 2015, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige ter zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah, kot tudi vpisu pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Zbirko listin pa tvorijo listine, ki so bile podlaga za opravljen vpis v glavno knjigo. Samo popolna zemljiška knjiga predstavlja potrebno varnost pravnega prometa nepremičnin, česar so se zavedali že v preteklosti in zaradi česar danes poznamo različne vrste vpisov. Ločimo jih na glavne in pomožne. Z glavnimi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi vpisi pa drugi podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah je zraven veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba pravice. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje in šele t.i. »perfektna« zemljiškoknjižna listina pridobi status intabulacijske klavzule na podlagi katere se lahko vknjižba tudi izvede. V praksi je pogosto, da listina ne izpolnjuje vseh pogojev za vpis, zaradi česar vknjižbe ni mogoče neposredno izvršiti, so se pa zato oblikovali še drugi načini, ki jih stranka v postopku lahko uporabi, da si zagotovi vpis želene pravice. Da je lahko zemljiška knjiga kar se da ažurna, so v pomoč zraven vrst vpisov tudi načela zemljiškoknjižnega prava. V današnjem času, ko smo v veliki večini odvisni od elektronskih medijev, za ažurnost skrbi popolnoma informatizirana zemljiška knjiga.
Ključne besede: zemljiška knjiga, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno dovolilo, načela zemljiškoknjižnega prava, vrste vpisov v zemljiško knjigo, glavni vpisi, pomožni vpisi, nepravilni vpisi, izbrisna tožba.
Objavljeno: 10.04.2015; Ogledov: 1522; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (1013,57 KB)

2.
IZBRISNA TOŽBA S POUDARKI NA SODNI PRAKSI
Gregor Rizman, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga temeljito obravnava institut izbrisne tožbe, in sicer sedanjo ureditev ter ureditev izbrisne tožbe pred zadnjo spremembo Zakona o zemljiški knjigi. Glede na obravnavano tematiko bodo glavna tema diplomskega dela pravna ureditev izbrisne tožbe, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, temeljni pojem nepremičnine in zemljiška knjiga, zakonske spremembe le-te, zemljiškoknjižni postopek in njegova načela. Še podrobneje se bom posvetil primerjavi ureditve izbrisne tožbe v slovenskem pravu in pravu Republike Hrvaške ter analiziral in predstavil bom slovensko sodno prakso, ki se nanaša na izbrisno tožbo.
Ključne besede: izbrisna tožba, temeljna načela, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, načela zemljiškoknjižnega prava, spremembe Zakona o zemljiški knjigi, izbrisna tožba v hrvaškem pravnem redu, sodna praksa glede izbrisne tožbe
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2969; Prenosov: 1037
.pdf Celotno besedilo (868,34 KB)

3.
Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse
Jan Glavica, 2015, diplomsko delo

Opis: Posebni zemljiškoknjižni postopki, so postopki, ki so značilni le za nekatere specifične pravne položaje ter pravne institute in katere je prav zaradi tega zakonodajalec umestil v posebno poglavje zakona. Posebni zemljiškoknjižni postopki so tako postopek izbrisa starih hipotek, postopek nastavitve ter dopolnitve zemljiške knjige ter postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V diplomskem delu z naslovom Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse sem se osredotočil na obravnavo omenjenih postopkov predvsem z vidika sodne prakse Višjega sodišča v Kopru in sprememb, ki jih je prinesla uvedba novele Zakona o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Le-ta se je pričela uporabljati s 1.5.2011. Diplomska naloga se prične z zgodovinskim pregledom zemljiške knjige, njeno organizacijo ter z obravnavo temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava. Zajel sem tudi najpomembnejše vrste vpisov v zemljiško knjigo, k temu pa dodal še nepravilne vpise. V tretjem poglavju sem predstavil značilnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova načela, ki so izrednega pomena zaradi specifične narave le-tega. Temu sledijo nova postopkovna pravila zemljiškoknjižnega postopka, ki jih uvede novela ZZK-1C. Kot že omenjeno sem se v zadnjem delu naloge posvetil opisu posebnih zemljiškoknjižnih postopkov in sicer postopku izbrisa starih hipotek, postopku nastavitve in dopolnitve zemljiške knjige ter postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine s pregledom sodne prakse. Ob pisanju diplomskega dela sem ugotovil, da je med posebnimi zemljiškoknjižnimi postopki v praksi najpomembnejši postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, pri katerem je zaslediti tudi največ sodnih odločb.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, načela zemljiškoknjižnega prava, posebni zemljiškoknjižni postopki, zemljiškoknjižni predlog, sodna praksa.
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1269; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
ZEMLJIŠKOKNJIŽNE ZAZNAMBE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Tamara Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno pravo predstavlja enega izmed pomembnih vidikov nepremičninskega prava. Temeljna zakona na tem področju sta Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ). Zakonodaja je utemeljena na posebnih načelih, ki so vključena v zakon in dajejo smernice za interpretacijo posameznih določb. Najpomembnejša evidenca v zemljiškoknjižnem pravu je zemljiška knjiga, ki je tesno povezana z zemljiškim katastrom. Zemljiško knjigo vodijo okrajna sodišča, namenjena pa je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Glavne oblike vpisa so vknjižba, predznambe in zaznambe. Osrednjo temo tega diplomskega dela predstavlja pravni institut zaznambe. Gre za glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev. Izrednega pomena je, ker se z njo doseže objava določenih pravno pomembnih dejstev ali osebnih lastnosti imetnika, kar je zlasti pomembno z vidika varstva strank, ki poslujejo z nepremičninami. Zaradi javne objave postane to pravno dejstvo razvidno vsakomur (publicitetni učinek), zaradi česar se nihče, ki je pridobil knjižno pravico za tem, ko je že učinkovala zaznamba, ne more sklicevati na to, da zanj ni vedel.
Ključne besede: pravni institut zaznambe, vrste zaznamb, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 782; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (947,58 KB)

5.
POSTOPEK VZPOSTAVITVE ZEMLJIŠKOKNJIŽNE LISTINE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Filip Slovša, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev različnih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki zajema celosten pregled teorije, s poudarkom na pregledu in analizi primerov aktualne slovenske sodne prakse glede posameznih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V uvodu diplomsko delo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo, obširneje obrazloži temeljna zemljiškoknjižna načela ter vknjižbo kot institut, ki je v sistemu zemljiškoknjižnega prava osrednjega pomena za nastajanje stvarnih pravic na nepremičninah. V nadaljevanju so opisane listine, ki pridejo v poštev kot podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo in morajo izpolnjevati stroge zakonske pogoje. Tako vknjižba v zemljiško knjigo brez formalno popolne listine ni mogoča, zato je v tem primeru za pridobitev stvarne pravice nujno potrebno vzpostaviti listino, ki je primerna za vknjižbo, da se doseže cilj, to je vzpostavitev pravnega temelja za prenos stvarne pravice ter vknjižba v zemljiško knjigo. V osrednjem delu diplomskega dela so predstavljeni različni načini vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, s katerimi se lahko doseže odpravo formalno nepopolne listine. Kot pogodbeni način vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je najprej predstavljena sklenitev posadne listine, kjer gre za izjavo, s katero se prizna izvirna pridobitev stvarne pravice. Nadalje je opisana vzpostavitev zemljiškoknjižne listine s pomočjo sklenitve listine o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, s katero se nadomešča izgubljeno oziroma uničeno listino o pravnoposlovni pridobitvi stvarne pravice. Sledi opredelitev sodnih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, in sicer najprej vzpostavitev na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe, s katero se ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga, ter nato vzpostavitev na temelju pravnomočne sodbe na izstavitev za vpis primerne listine ali priznanja podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. V primeru, da na noben od navedenih načinov ni mogoča vzpostavitev zemljiškoknjižne listne, Zakon o zemljiški knjigi predpisuje poseben zemljiškoknjižni postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, katerega postopek je prav tako podrobneje opredeljen v diplomskem delu. Opisani teoretični del diplomskega se prepleta z opisi primerov iz aktualne sodne prakse, in sicer od leta 2013 naprej, ki na podlagi dejanskih stanj navezujejo na posamezne načine vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Ključne besede: Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, načela zemljiškoknjižnega prava, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sodna praksa
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 798; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Zemljiškoknjižne zaznambe
Blaž Fuks, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno pravo predstavlja enega pomembnejših delov nepremičninskega prava, kjer Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ) igrata najvidnejšo vlogo. Temeljna načela, kot so načelo javnosti in zaupanja, načelo pravnega prednika in načelo vrstnega reda, služijo za lažjo in pravilno interpretacijo posameznih določil zakona. Zemljiška knjiga, ki jo vodijo okrajna sodišča, je pravna, javna evidenca, kar pomeni, da se vanjo vpisujejo pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami ter da so ti vpisani podatki vsakomur dostopni. Glavni vpisi v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, poočitev in plomba pa predstavljata pomožne vpise. Informatizacija, ki se je v popolnosti uveljavila z novelo ZZK-1C, je uvedla elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, spremembe pri določenih zaznambah, kjer je nekatere odpravila, odpravila pa je tudi zemljiškoknjižne vložke. Glavno temo tega zaključnega dela predstavljajo zemljiškoknjižne zaznambe, ki so vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo. Namenjene so vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremičninami in se nanašajo na imetnika pravice, vpisane v zemljiško knjigo. ZZK-1 pozna dve vrsti zaznamb, to so deklaratorne zaznambe, kjer ima vpisano dejstvo pravne učinke ne glede na zaznambo, zaradi njenega publicitetnega učinka pa se nihče ne more sklicevati, da mu vpisano pravno dejstvo ni bilo znano, in konstitutivne zaznambe, s katerimi nastanejo določeni pravni učinki in so določene z ZZK-1 ali drugimi pravnimi predpisi.
Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, informatizacija, zemljiškoknjižne zaznambe, vrste in učinki zaznamb
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 316; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (540,34 KB)

7.
Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo
Staša Gjerek, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga kot javna knjiga je namenjena vpisovanju in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih povezanih z nepremičninami. Temeljna predpisa na področju zemljiškoknjižnega prava sta Zakon o zemljiški knjigi in Stvarnopravni zakonik. Pomembno mesto zavzemajo temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, ki so predstavljena skozi določene določbe zakona. V zemljiško knjigo se lahko v skladu z načelom zakonitosti vpisujejo z zakonom določene stvarne in nekatere obligacijske pravice. Vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo predstavlja pridobitni način, medtem ko obligacijske pravice nastanejo že s sklenitvijo pravnega posla, z vpisom v zemljiško knjigo pa postanejo vidne za tretje osebe. Stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, so: lastninska pravica, hipoteka, služnostna pravica, zemljiški dolg, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Prav tako pa se v zemljiško knjigo vpisujejo nekatere obligacijske pravice, ki so taksativno naštete: pravica prepovedi odtujitve oz. obremenitve, nastala na podlagi pravnega posla, zakupna in najemna pravica, predkupna oz. odkupna pravica, nastala s pravnim poslom, posebna pravica uporabe javnega dobra. Omenjene pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo, ki je glavni vpis, s katerim se izkaže pridobitev oz. prenehanje pravice. Izjema od splošnega pravila pa velja za vpisovanje nadhipoteke, ki se v zemljiško knjigo vpiše z zaznambo. Poleg vknjižbe kot glavnega vpisa pa sta še predznamba, ki služi pogojni pridobitvi ali prenehanju pravic, in zaznamba, namenjena vpisu oziroma izbrisu dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Kot pomožna vpisa zakon določa poočitev in plombo. Poočitev je pomožni vpis v zemljiško knjigo, s katerim se vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, s plombo pa se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo je pomembno za posameznika, saj v primeru, če opusti vpis pravice v zemljiško knjigo ne pride do pravnih posledic. Potrebno je, da pod izpolnjenimi pogoji predlaga vpis pravice in se tako izogne neželenim posledicam, ki lahko nastanejo zaradi opustitve vpisa ali nepravilnega vpisa.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, vknjižba, predznamba, zaznamba, poočitev, plomba, vpisovanje stvarnih pravic v zemljiško knjigo, vpisovanje obligacijskih pravic v zemljiško knjigo
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 522; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (527,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici