| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Postopek preventivnega prestrukturiranja
Peter Papež, 2017, magistrsko delo

Opis: Postopek preventivnega prestrukturiranja je sodni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Domneva se, da obstaja verjetnost za obstoj insolventnosti, če z začetkom postopka soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo najmanj trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Magistrsko delo podrobno predstavlja postopek preventivnega prestrukturiranje s pomočjo in na podlagi zakonskih določb ZFPPIPP, sodne prakse, sporazuma o finančnem prestrukturiranju, Slovenskih načel prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in predstavitev ureditve postopka preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije, prav tako pa vključuje primerjavo z ureditvami držav članic, zunajsodnim prestrukturiranjem in prisilno poravnavo. Magistrsko delo je napisano tako, da bralcu na razumljiv in sistematičen način predstavlja obravnavano tematiko postopka preventivnega prestrukturiranja.
Ključne besede: postopek preventivnega prestrukturiranja, preventivno prestrukturiranje, sporazum o finančnem prestrukturiranju, načela finančnega prestrukturiranja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 1557; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (833,41 KB)

2.
UKREPI ZAŠČITE BANK UPNIC PO POGODBI O PRESTRUKTURIRANJU KAPITALSKE DRUŽBE
Kristina Sigurnjak, 2016, magistrsko delo

Opis: Kapitalska družba, katere sposobnost servisiranja najetih posojil postane ogrožena, ima že v času pred nastopom insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dispozitivne možnosti reguliranja svojih dolžniško-upniških razmerij. Med slednjimi navadno prevladujejo razmerja z bankami zaradi najetih kreditov. Stranke situacijo lahko sanirajo zunajsodno s sklenitvijo pogodbe o finančnem prestrukturiranju (angl. master restructuring agreement ali »MRA«). MRA poleg refinanciranja oziroma reprograma obstoječih bančnih terjatev uredi tudi predmet prestrukturiranja, pogoje za refinanciranja (tj. cena, pogoji črpanja in pogoji vračila kreditov), druge zaveze, ki jim mora slediti dolžnik, sankcije za kršitev plačilnih obveznosti in drugih zavez ter druge zahteve banke, ki naj bi pomenile ščitenje pred kreditnim tveganjem določenega komitenta. MRA zaradi ščitenja interesa bank prinese dokaj rigorozne ukrepe nadzora nad poslovanjem dolžnika ter stroge pogodbene obveznosti in sankcije za kršitve. Banke imajo tako preko MRA lahko znaten vpliv na poslovanje svojih dolžnikov, na njihove finančne in poslovne odločitve ter na samo vodenje; predvsem tekom procesa prestrukturiranja in trajanja pogodb z dolžniki. Na ta način se banke lahko izpostavijo neveljavnosti sankcij (npr. niso v celoti izpolnjeni strogi pogoji za odpoved kreditne pogodbe po 1067. členu Zakona o obligacijskih razmerjih), v skrajnih primerih pa tudi (odškodninski) odgovornosti zaradi škodljivega vpliva na družbo dolžnika po določili o povzročanju škodljivega ravnanja poslovodstva po 264. členu Zakona o gospodarskih družbah ter kot obvladujoča družba tako v dejanskem kot v pogodbenem koncernu (predvsem 541. – 543. ter 545. in 547. člen ZGD-1), če le so izpolnjeni pogoji koncernskih pravil o prevzemanju odškodninske in reparacijske odgovornosti.
Ključne besede: Finančno prestrukturiranje, prostovoljno prestrukturiranje, načela prestrukturiranja, banka, upnik, insolventnost, pogodba o prestrukturiranju (master restructuring agreement), kreditna pogodba, zaveze (covenants), prenehanje pogodbe, direktor v senci, vpliv tretjih na organe vodenja in nadzora, poslovodenje, obvladovanje, dejanski koncern, pogodbeni koncern, kvalificiran koncern.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 2254; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Pomanjkljivosti finančnega prestrukturiranja podjetja pred uvedbo Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu
Bogdan Polanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Kriza v svetovnem gospodarstvu in bančnem sistemu je povzročila pri večjem številu gospodarskih družb likvidnostne težave, ki so bodisi kratkoročne ali dolgoročne narave. Obilica zunanjih in notranjih vplivov krize je povzročila neravnovesje v poslovanju družb, ki je najbolj obremenilo prav denarni tok. Izhod iz težav predstavlja prestrukturiranje, ki je lahko finančno ali pa vsebuje tudi elemente poslovnega prestrukturiranja. Finančna prestrukturiranja običajno predstavljajo dogovor med dolžnikom in upniki, kar opredelimo kot prostovoljna prestrukturiranja, ki zagotavljajo obstanek in nadaljevanje dejavnosti dolžnika. Če so težave dolžnika dolgoročne, se prestrukturiranje lahko izvede v skladu z insolvenčno zakonodajo, kar lahko pomeni tudi prenehanje poslovanja, ali pa nadaljevanje poslovanja v skrčenem obsegu. Prostovoljna finančna prestrukturiranja v slovenskem gospodarskem prostoru so uveljavljena le nekaj let, tako da je tudi zakonska podlaga bila urejena šele v letu 2013, nadgradnja zakonodaje v obliki Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu pa šele v letu 2014. Tudi uspešno izvedenih prostovoljnih finančnih prestrukturiranj ni veliko, tako da se tudi dobra poslovna praksa na tem področju šele vzpostavlja. Magistrska naloga prikazuje pomanjkljivosti izvedenih prestrukturiranj pred uveljavitvijo zakonodaje, načel in prakse, hkrati pa prikazuje kako bi se prestrukturiranja lahko izvedla bolje. Namen magistrske naloge je bil na konkretnem primeru družbe UNIOR d.d. predstaviti pomanjkljivosti prestrukturiranja izvedenega v letu 2013, pred sprejetjem zakonskih podlag in Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu. V nalogi je tudi prikazana veljavna zakonodaja in poslovna praksa v Sloveniji, Nemčiji, Združenih državah Amerike ter predpisane smernice in načela s strani Evropske unije, Združenih narodov in Mednarodnega denarnega sklada. V prvem delu naloge so prikazana teoretična izhodišča razlogov za izvedbo finančnega prestrukturiranja, predstavitev Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in primerjava domače in tuje zakonske ureditve ter smernice mednarodnih inštitucij. Glavni cilj empiričnega dela raziskave pa je usmerjen v primerjavo izvedenega finančnega prestrukturiranja v družbi UNIOR d.d. s kasneje sprejetimi Slovenskimi načeli finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in zakonskimi ureditvami. Izvedba raziskave je potrdila obe zastavljeni hipotezi in sicer, da ima proučevano finančno prestrukturiranje precej pomanjkljivosti, hkrati pa je bilo prestrukturiranje v danem trenutku za zagotovitev nadaljnjega obstoja družbe nujno izvesti. Za uspešno izvedbo preventivnega finančnega prestrukturiranja je potrebno postopek prestrukturiranja začeti pravočasno, pri njem morajo aktivno sodelovati tako dolžnik kot upniki, pomembno predpostavko pa predstavlja tudi kvalitetno izdelan načrt finančnega prestrukturiranja.
Ključne besede: finančno prestrukturiranje, kriza, zadolženost, kredit, načela prestrukturiranja, načrt finančnega prestrukturiranja, insolvenčna zakonodaja
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (852,61 KB)

4.
PRAVNE MOŽNOSTI IN SMOTRNOST AKTIVNEGA PRISTOPA PRI UPRAVLJANJU SLABIH TERJATEV DO PODJETIJ V BANKAH
Martin Kandrič, 2016, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske oziroma finančne krize, ki je izbruhnila konec leta 2008, se je veliko podjetij znašlo v brezizhodni situaciji. Podjetja so se na eni strani soočala z nenadnim upadom prihodkov in na drugi strani s prezadolženostjo oziroma nevzdržnim dolgom. V času recesije se je drastično zmanjšala kreditna aktivnost bančnega sistema, saj banke nenadoma niso več zaupale podjetjem, da bodo vrnila sposojena denarna sredstva. Slovenskim bankam se je v letih od 2009 do vključno 2013 povečeval obseg nedonosnih kreditov, ki je znižal kapital bank na neustrezno raven. Posledično je bil konec leta 2013 ogrožen celotni slovenski bančni prostor. V ta namen je država sprejela določene ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, ki so omogočili prenos nedonosnih terjatev na specializirano institucijo Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB). S tem je omogočila sistemski okvir za aktiven pristop upravljanja slabih oziroma nedonosnih terjatev. Prav tako so se banke kadrovsko okrepile in ustanovile oddelke intenzivne spremljave (v kolikor jih že niso imele formirane) ter pričele z aktivnejšim pristopom prestrukturiranja slabih terjatev do dolžnikov. Tuja literatura s področja upravljanja tveganih terjatev loči dva bazična pristopa obravnave dolžnikov, in sicer izvensodni pristop prestrukturiranja (sporazumno) in sodni pristop, ki je pod jurisdikcijo stečajnega sodišča. Tuja stečajna sodišča dajejo prednost oziroma so usmerjena v ohranjanje poslovanja podjetja. Odločitve sodišč se sprejemajo tudi na osnovi tehtanja med ohranjanjem zaposlenih in poplačilom upnikom. Slovenske banke pa so v smislu usklajenega delovanja in iskanja konstruktivnih rešitev sprejele načela prestrukturiranja, ki stremijo k ohranitvi delovanja podjetja in tudi k reševanju socialnega vidika problema. Sočasno pa je država sprejela zakonske okvirje, da bi omogočila učinkovitejše prestrukturiranje dolžnikov. Gre za novelo F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki je stopila v veljavo z decembrom 2013. Predmetna novela omogoča bolj učinkovito prestrukturiranje ločitvenih terjatev, ki jih je možno podaljšati z moratorijem na odplačilo in znižati obrestno mero za čas odplačila. Novost te novele je preventivno prestrukturiranje, ki omogoča dolžniku predinsolventno prestrukturiranje z vnaprej določenimi pravili, ki predvidevajo, da obstaja velika možnost insolvence v roku enega leta. Novela omogoča tudi postopek ponovne prisilne poravnave za tista podjetja, ki se niso dovolj uspešno in učinkovito razdolžila po prejšnj noveli ZFPPIPP-a. V času prestrukturiranja dolžnikovega dolga so finančni kazalci, kot na primer Debt/earnings before interest, taxes, depreation, amortization (v nadaljevanju: Debt/EBITDA) ali EBITDA interest coverage, določen odsev oziroma prikaz trenutnega finančnega stanja, v katerem se podjetje nahaja. Predmetno orodje služi upnikom kot signal za prepoznavo kritičnega dogodka in hitrejšega ukrepanja v smislu aktivnejšega pristopa pri prestrukturiranju finančnega dolga. S pomočjo intervjuja sem definiral smernice za formiranje pojma aktivnega pristopa upravljanja slabih terjatev v bankah. Ugotovil sem, da aktiven pristop zajema skupek dejavnosti iz različnih področij delovanja bank, od finančne analize nabora podatkov do preučevanja poslovnega modela dolžnika. Vzporedno analiziranje podatkov z vidika banke zajema tudi aktivno spremljavo slabitev v odvisnosti od kvalitete zavarovanj in časovnega okvirja pričakovanega poplačila. Sprejete izhodne strategije vsekakor vplivajo na poslovanje banke oziroma na njen poslovni rezultat ter prilagajanje politike upravljanja tveganih terjatev glede na dane okoliščine. V empiričnem delu sem dokazal, da ne obstaja neposredna povezava med izračunanimi »trdimi« finančnimi kazalci in odločanjem banke oziroma upnika o potrditvi prisilne poravnave, ampak na sprejemanje poslovnih odločitev vplivajo drugi »mehki« dejavniki.
Ključne besede: gospodarska in finančna kriza, prezadolženost, kreditna aktivnost, aktivno upravljanje slabih terjatev, DUTB, prestrukturiranje, insolventni postopki, Novela F ZFPPIPP, načela prestrukturiranja, izvedljiv poslovni model, scenariji poplačil.
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 891; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici