| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČELA PODNASLAVLJANJA NA PRIMERU FILMA ZBOGOM, LENIN!
Janja Vogrin, 2011, diplomsko delo

Opis: Avdiovizualno prevajanje, kamor štejemo podnaslavljanje in sinhronizacijo, je relativno novo prevajalsko področje, ki se še razvija. S širjenjem množičnih medijev, ki omogočajo medkulturno izmenjavo, pa so se že pred leti pojavile težnje po poenotenju določenih standardov pri prevajanju filmov in oddaj, ki bi veljali po vsej Evropi. Ker Slovenija spada med države, ki se običajno odločajo za podnaslavljanje, smo jih v diplomskem delu še posebej izpostavili. Najprej smo opredelili obe obliki avdiovizualnega prevajanja in ju med seboj primerjali, v nadaljevanju pa smo predstavili različne vrste podnaslavljanja. Na koncu teoretičnega dela smo podrobneje opisali nejezikovna oz. medijska in jezikovna oz. lingvistična načela, v empiričnem delu pa smo med seboj primerjali po eno različico profesionalnih in amaterskih podnapisov filma Zbogom, Lenin! (izv. Good bye, Lennin!) in ugotavljali, v kolikšni meri sledijo načelom podnaslavljanja, katerim načelom dajejo prednost in ali profesionalni prevajalec dejansko v večji meri zavedno upošteva ta načela. Ugotovili smo, da je skladno z našimi pričakovanju profesionalni prevajalec večini načel bolj dosledno sledil kot amaterski prevajalec, prednost pa so vsekakor imela jezikovna načela.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, sinhronizacija, vrste podnaslavljanja, načela podnaslavljanja, film Zbogom, Lenin!
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2931; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
RAZLIKE V PODNASLAVLJANJU NA PRIMERU FILMA VARUH MEJE
Marko Jureš, 2014, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje, katerega začetki segajo v leto 1903, je postalo v današnjem času izredno pomemben pripomoček pri gledanju tujejezičnih filmov. Pri tem se kot prednosti podnaslavljanja ne omenja samo razumevanje vsebine filma, ampak cela vrsta drugih prednosti, kot na primer učenje tujih jezikov, spodbujanje branja, boljše spoznavanje slovnično pravilno oblikovanih stavkov in spoznavanje pisanih besed, nenazadnje pa imajo podnapisi izredno pomembno funkcijo pri gluhih, saj jim omogočajo gledanje in razumevanje filmov in oddaj. Podnaslove oblikujejo in izdelajo izkušeni prevajalci, pri katerih ni dovolj, da tekoče razumejo in govorijo izvirni in ciljni jezik, izredno dobro morajo poznati tudi kulturne specifike obeh jezikov. Največja napaka, ki se namreč pojavlja, je dobeseden prevod, ki ne upošteva jezikovnih lastnosti posameznega jezika. Pri oblikovanju podnapisov so jim v podporo načela podnaslavljanja. Kako jih upoštevajo, sem ugotavljal v diplomskem delu, kjer sem za raziskavo vzeli angleške in nemške podnapise iz slovenskega filma Varuh meje. Ugotovitve so pokazale, da so se tako nemški kot angleški podnaslavljalci opirali na načela podnaslavljanja. Primerjava podnapisov obeh jezikov je razkrila, da so bolj natančni pri prevodih bili angleški podnaslavljalci, medtem ko so nemški marsikateri podnapis izpustili ali vsebinsko skrajšali.
Ključne besede: Podnaslavljanje, primerjava podnapisov, načela podnaslavljanja, film Varuh meje
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 828; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

3.
PREVAJANJE SLENGIZMOV V TELEVIZIJSKI SERIJI KRIVA POTA NA PRIMERU AMATERSKIH PODNAPISOV
Marko Popović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno prevajanje slengizmov v televizijski seriji Kriva pota na primeru amaterskih podnapisov. Avdiovizualno prevajanje je ena izmed najhitreje rastočih področij prevajanja, pri čemer pa poseben del predstavlja tudi ljubiteljsko oziroma amatersko podnaslavljanje. Namen dela je bil raziskati in analizirati posamezne primere slengovskih besed v prosto dostopnih amaterskih podnapisih v slovenskem jeziku. Posebna pozornost je posvečena ne le ustreznemu prenosu pomena besede iz izvirnega v ciljni jezik, temveč tudi ohranjanju jezikovnih značilnosti govorca ter prevajalski metodi (Legaudaite, 2010), ki jo je podnaslavljalec izbral pri prevajanju. Predvidevali smo, da bodo slengizmi prepoznani in preneseni v slovenski jezik, kot tudi, da bo najpogosteje uporabljena metoda stilistične kompenzacije in najredkeje metoda direktnega prenosa. Ugotovili smo, da je pomen besed bil ustrezno preveden v slovenski jezik, pri čemer je podnaslavljalec v 80 odstotkih uporabil metodo ublažitve, kateri je sledila metoda stilistične kompenzacije, medtem ko uporaba metode direktnega prenosa ni bila zaznana.
Ključne besede: prevajanje, avdiovizualno prevajanje, amaterski podnapisi, podnaslavljanje, načela podnaslavljanja, sleng, slengizmi, prevajalske metode, Kriva pota.
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 483; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici