| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu
Nina Gradišnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1009,46 KB)

2.
Pedagoška glasbena načela po Edgarju Willemsu v povezavi s pedagogiko montessori v predšolskem obdobju
Neža Makovec Hace, 2018, magistrsko delo

Opis: Montessori pedagogika in glasbeni pristopi Edgarja Willemsa vzbujajo interes številnih, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem v povezavi z glasbeno umetnostjo. Težko je opisati razloge, zakaj je temu tako, ker se večina procesov odvija na emocionalni in podzavestni ravni, ki temeljijo na občutenju, nedvomno pa je, da oba pristopa obravnavata otroka kot prioriteto in se ob zavedanju njegovih sposobnosti optimalno razvijata otrokove individualne potenciale. Metodi temeljita na vsebinah, ki otroka vodijo do znanja na sprejemljiv in zabaven način. Oba pristopa poznata seveda tudi drugače misleče, vendar lahko na podlagi izkušenj trdimo, da je razlog temu v nepoznavanju in nekompetentnosti določenih pedagogov in glasbenih pedagogov v kontekstu pedagogike Montessori in metode Edgarja Willemsa. V magistrski nalogi predstavljamo v prvem teoretičnem delu pedagogiko montessori, njena načela in filozofska izhodišča ter pedagoški pristop in metode dela Edgarja Willemsa. V nalogi obravnavamo njune skupne in nasprotujoče vsebine, izhodišča in pristope. Med drugim izpostavljamo, kako glasbeno izobraževanje vpliva na kognitivno-socialni, afektivni in psihomotorični razvoj otrok. Oba pristopa pomembno ugotavljata, da je potrebno razumeti otroka, ga sprejemati kot individuum, vedeti, na kakšen način razmišlja in kako mu je potrebno ustrezno predstaviti nove vsebine, ki bodo otroka zanimale, ga pritegnile in ohranile pri delu dalj časa. V nalogi predstavljamo tudi vlogo vzgojitelja in pomembnost otrokovega okolja. V empiričnem praktičnem delu predstavljamo, kako montessori pedagogika ponuja otrokom glasbo in s katerimi pripomočki. V nalogi predstavljamo tudi posamezne vsebinske dele Willemsovih vzgojno učnih ur, postopek in predloge, kako jih lahko izvajamo ter nekatere pripomočke za uspešno delo. Willems je nedvomno natančneje in bolj strukturirano izoblikoval glasbeno pedagoške metode dela, kot je to razvila pedagogika montessori v predšolskem obdobju. Njegova dognanja sem umestila v montessori okolje tako pri glasbenih dejavnostih, kot tudi v kontekstu pripravljanja materialov, ki so otrokom dostopni kadarkoli v času varstva. Tako se lahko otrok v pripravljenem montessori okolju s pomočjo Willemsovega pristopa bolje seznani z glasbeno umetnostjo.
Ključne besede: montessori, Maria Montessori, Edgar Willems, pedagoška glasbena načela, glasbeni pristopi, predšolsko obdobje
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Mihaela Škof, 2013, diplomsko delo

Opis: V slovenskem jeziku se sporazumevamo doma, v šoli, službi, na podeželju, v mestih, skratka skoraj povsod, vendar pa pri tem uporabljamo prostorsko in družbeno pogojene različice jezika, ki jih imenujemo socialne zvrsti, te so v diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika v izbranih govornih položajih med učenci zadnjega triletja osnovne šole podrobneje obdelane. Socialne zvrsti se delijo na dve večji skupini, in sicer na knjižni in neknjižni jezik. Knjižnega jezika ne govorimo od malega, temveč se ga naučimo predvsem v šoli, ali ob branju knjig in gledanju televizije. Knjižni jezik se deli na zborni in na knjižni pogovorni jezik, neknjižni jezik pa delimo na zemljepisna narečja, pokrajinske pogovorne jezike in na interesne zvrsti, med katere spadajo sleng, žargon in argo. V teoretičnem delu sem pozornost posvetila predvsem narečjem, natančneje slovenskogoriškemu narečju. V to skupino spadata krajevna govora učencev obravnavanih osnovnih šol, in sicer lenarški in voličinski govor. Pozornost sem namenila tudi govorici mladih oziroma mladostniškemu slengu, saj ga v učbeniških kompletih pri obravnavanju interesnih zvrsti najpogosteje uporabljajo. Opredelila sem tudi naloge in cilje jezikovnega pouka ter didaktična načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri učnem procesu. Pregledala sem zastopanost socialnih zvrsti v učnem načrtu za slovenščino, v katerem je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in ugotavljala vlogo socialnih zvrsti v samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan za tretje triletje osnovne šole. V empiričnem delu sem na podlagi anketnega vprašalnika ugotavljala, kako se učenci tretjega triletja sporazumevajo v različnih govornih položajih. Zanimalo me je predvsem, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno ali sleng) uporabljajo pri pogovoru s starši, s sokrajani (z nevrstniki in vrstniki), z učitelji, s sošolci in z delavci šole (tajnica, hišnik, kuharice …). Zanimalo me je tudi znanje krajevnega govora in odnos do njega. S pomočjo dodatnih nalog v anketnem vprašalniku sem preverjala narečno besedje učencev in ugotavljala, katere so najpogostejše oblike narečnih besed, ki jih učenci uporabljajo v svojem krajevnem narečju. Po predelanih rezultatih anketnega vprašalnika sem prišla do ugotovitev, da se učenci v domačem okolju sporazumevajo pretežno v narečju, pri pouku dajejo prednost knjižnemu jeziku, medtem ko pri pogovoru s sošolci in z vrstniki v šoli večinoma uporabljajo mladostniški sleng. Učenci so mnenja, da zelo dobro obvladajo krajevni govor in ga tudi radi uporabljajo.
Ključne besede: socialne zvrsti, narečje, govorni položaj, učenci, učni načrt, didaktična načela, učbeniški komplet
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

4.
Splošna načela kot vir prava EU in njihovi izbrani pravni učinki
Tamara Farazin, 2020, magistrsko delo

Opis: Pravni red predstavlja celoto pravnih pravil in pravnih načel, ki so akceptirana v določeni (državno) pravni skupnosti tudi v pravnih razmerjih, kjer se ta pravila in načela realizirajo. SEU je v poskusu učinkovitejšega izvrševanja posameznih pravic razvilo načela, ki pomenijo možnost za posameznika, da pred nacionalnim sodiščem uveljavlja pravice, ki mu jih podeljuje pravni red EU. Splošna pravna načela EU so prepoznana kot gradniki nezapisanega prava EU in predstavljajo pomembno mesto v pravnem sistemu EU. Spadajo v vrh hierarhije pravnih virov ter tako uživajo status primarnega prava EU. Kljub odsotnosti njihove podrobnejše definicije v Pogodbah so splošna pravna načela EU nepogrešljiva pri zakonodajnem oblikovanju aktov EU in pri zagotavljanju sodne kontrole. Omogočajo enotnost, skladnost in homogenost zakonodajnega sistema EU, ki vključuje sektorsko naravo Pogodb in zapolnjuje njihove vrzeli. Splošna pravna načela EU bi naj imela v skladu z mednarodno doktrino le razlagalno vrednost in ne bi bila sposobna nalagati pravic posameznikom. Običajno služijo za zaščito posameznikov pred javnimi organi in so abstraktna v smislu, da ne dajejo konkretnih pravil temveč usmerjajo v določeno smer. V skladu z ustaljeno sodno prakso SEU in pravom EU se je mogoče sklicevati na splošna pravna načela EU vertikalno nasproti državi. Vertikalno sklicevanje torej ne povzroča težav, medtem ko se nekoliko več nejasnosti pojavi pri horizontalnem neposrednem učinku splošnih pravnih načel EU. Vzpostavitev horizontalnega neposrednega učinka splošnih pravnih načel EU pomeni, da morajo posamezniki pri ugotavljanju združljivosti nacionalnih določb s pravom EU, upoštevati abstraktna in nenapisana splošna pravna načela EU. Iz dosedanje sodne prakse SEU izhaja, da lahko v horizontalnih neposrednih razmerjih učinkuje (le) splošno pravno načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti. Že tukaj se je potrebno navezati na nastalo »praznino« saj SEU ni podalo argumentacije ali je potrebno enak pomen (kot splošnemu pravnemu načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti) nameniti tudi drugim diskriminacijskim razlogom. Nadalje prav tako ni jasno ali lahko (vsa) splošna pravna načela EU delujejo zunaj meja dosledne razlage in ustvarjajo horizontalne neposredne učinke oziroma in/ali lahko imajo sama po sebi, ob odsotnosti kakršnekoli neposredno učinkovite podporne Pogodbe ali zakonodajne določbe, horizontalni neposredni učinek. V kolikor bi se splošnim pravnim načelom EU priznala takšna stopnja samostojnosti, da bi se bilo mogoče na njih sklicevati namesto oziroma neodvisno od veljavne zakonodaje, bi to povzročilo (veliko) zaskrbljenost glede pravne varnosti in glede delitve pristojnosti med EU in državami članicami.
Ključne besede: splošna pravna načela EU, učinek splošnih pravnih načel EU, horizontalni neposredni učinek, splošno pravno načelo prepovedi diskriminacije (na podlagi starosti).
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 457; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (866,76 KB)

5.
Šolska vabila z vidika načel uspešnega sporočanja, s poudarkom na upoštevanju pravopisa
Anja Ulaga, 2020, magistrsko delo

Opis: Vabila so ena izmed besedilnih vrst, ki jih učitelji tvorijo z namenom komunikacije s starši in drugimi ljudmi. Kot vsa besedila morajo za optimalno doseganje namena tudi šolska vabila upoštevati načela uspešnega sporočanja. V magistrski nalogi smo s pomočjo analize 150 primerov šolskih vabil učiteljev želeli ugotoviti, v kolikšni meri upoštevajo načela uspešnega sporočanja ter katero je najpogosteje in katero najredkeje upoštevano. Zanimalo nas je, ali pri tem obstajajo razlike med osnovnošolskimi učitelji na različnih delovnih mestih. Ugotoviti smo želeli, katere vrste pravopisnih napak se v šolskih vabilih pojavljajo najpogosteje ter ali obstajajo razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Prav tako nas je zanimala razlika med njimi v povprečnem številu pravopisnih napak. Ugotovili smo, da je v šolskih vabilih najslabše upoštevano načelo upoštevanja prvin in pravil danega besednega jezika. V analiziranih besedilih so se pojavile napake, ki smo jih uvrstili v 30 kategorij, pri čemer je bila najpogostejša napaka raba vezaja in pomišljaja. Tako pri upoštevanju načel uspešnega sporočanja kot tudi pri vrstah in povprečnem številu pravopisnih napak smo opazili statistično značilne razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Sklenemo lahko, da načela uspešnega sporočanja najbolj upoštevajo profesorji slovenskega jezika, najmanj pa profesorji ostalih predmetov na predmetni stopnji.
Ključne besede: vabilo, načela uspešnega sporočanja, pravopis, učitelj, napaka
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 313; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

6.
Zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb po OZ in Načelih UNIDROIT
Anja Jelen, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na analizi instituta zastaranja v zvezi s terjatvami iz gospodarskih pogodb, ki je dopolnjena s primerjavo pravil ureditve zastaranja po Obligacijskem zakoniku in po Načelih UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe. Slednja zaradi teženj po poenotenju evropskega civilnega prava postajajo vse pomembnejša tudi v našem pravnem redu. S potekom zastaralnega roka dolžnikova obveznost zastara, veljavna pa ostaja naprej v obliki naturalne oziroma neiztožljive obveznosti. To pomeni, da je upnik ne more več sodno uveljavljati, zato pravimo, da je zastaranje institut, ki sili upnika k uveljavljanju svojih pravic. Enako velja tudi v primeru instituta zastaranja terjatev iz gospodarskih pogodb, ki ga v slovenskem pravu ureja Obligacijski zakonik. Ta zastaranju v gospodarskih zadevah namenja posebna pravila, ki so dodelana z obsežno sodno prakso. Institut zastaranja urejajo tudi Načela UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe, ki kot modelni zakonik predstavljajo poskus poenotenja gospodarskega pogodbenega prava na ravni EU, s poenostavljenim sistemom zastaranja pa konkurirajo togim določbam Obligacijskega zakonika. Primerjava med njima pokaže, da je ureditev po Obligacijskem zakoniku do gospodarskih subjektov strožja, medtem ko jim Načela UNIDROIT pri sklepanju pogodbenih razmerij puščajo več svobode, predvsem glede možnosti spreminjanja dolžine zastaralnih rokov. Kogentno naravo določb Obligacijskega zakonika, ki omejujejo avtonomijo strank pri oblikovanju obligacijskih razmerij, nekateri teoretiki kritizirajo, medtem ko jo drugi razumejo kot poskus zakonodajalca, da bi preprečil neskončne pravde in povečal pravno varnost. Ne glede na vse, pa se je za problematično pokazalo zlasti vprašanje vezanosti začetka teka zastaralnih rokov na objektivni trenutek. V zvezi s tem bi slovenski zakonodajalec moral slediti ureditvi iz Načel UNIDROIT in vzpostaviti kombinacijo objektivnega in subjektivnega zastaralnega roka. Slovenska sodna praksa, ki bi se nanašala na institut zastaranja po ureditvi iz Načel UNIDORIT, ne obstaja. Vsled navedenega gre zaključiti, da subjekti pravil glede zastaranja iz Načel UNIDROIT v gospodarske pogodbe načeloma ne vključujejo, razlog pa gre iskati prav v prisilni naravi določb Obligacijskega zakonika. Iz Načel UNIDROIT namreč izhaja, da njihove določbe ne morejo nadomestiti kogentnih določb nacionalnega prava.
Ključne besede: gospodarska pogodba, zastaranje, zastaralni roki, avtonomija volje, ugovori, odpoved zastaranju, pripoznava dolga, Načela UNIDROIT
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 331; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (535,41 KB)

7.
Javno naročanje
Rok Šarman, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen javnega naročanja je oskrba javnega sektorja z dobrinami, ki jih potrebuje za svoje nemoteno delovanje, ob tem pa tudi skrb, da se javna sredstva porabljajo učinkovito, gospodarno in transparentno. Leta 1997 smo v Republiki Sloveniji dobili prvo celovito zakonsko ureditev področja javnega naročanja. Kasneje je bilo to področje velikokrat spremenjeno in reformirano. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) velja za krovni zakon, ki ureja področje javnega naročanja. V delu diplomskega projekta sem se osredotočil na postopke in načela, ki jih je potrebno pri izvajanju javnih naročil upoštevati. Ugotovil sem, da so postopki javnega naročanja pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri izvedbi javnih naročil, medtem pa nam načela javnega naročanja povedo, kako je potrebno ravnati, ko se pri izvajanju javnega naročila znajdemo v situaciji, ki je zakonodaja ne predvideva. V tesni povezavi z načeli so tudi cilji, ki jih zasledujemo pri javnem naročanju. Za pravilnost in zakonitost potekov postopka javnega naročanja v Republiki Sloveniji skrbijo za to pristojni organi. Najpomembnejšo vlogo ima Državna revizijska komisija za revizijo postopkov javnega naročanja (v nadaljevanju DKOM), ki sem jo skupaj z ostalimi organi nadzora v delu diplomskega projekta tudi podrobneje predstavil.
Ključne besede: Javno naročanje, Zakon o javnem naročanju, postopki javnega naročanja, načela javnega naročanja, Republika Slovenija.
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 536; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (807,66 KB)

8.
Prenos pogodbenih pravic in obveznosti - primerjava pravil OZ in Načel UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe
Taja Jeseničnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja analizo institutov prenosa pogodbenih pravic in obveznosti ter primerjavo pravil slovenske ureditve v Obligacijskem zakoniku in ureditve v Načelih UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe. Načela UNIDROIT imajo v mednarodnem gospodarskem pravu zelo pomembno vlogo, saj predstavljajo poenotenje pravil gospodarskega prava in tako znatno olajšajo mednarodno poslovanje, saj se je z njihovo uporabo mogoče izogniti koliziji pravil nacionalnih pravnih redov. Pravice in obveznosti je mogoče prenesti ločeno, lahko pa se prenesejo tudi skupaj v okviru instituta prenosa pogodbe, zato so tudi pravila, ki urejajo prenos pogodbe na določenih mestih nekakšna smiselna kombinacija pravil, ki urejajo prenos pravic in pravil, ki urejajo prenos obveznosti, vsekakor pa imajo tudi svoje posebnosti. Vse tri institute, prenos pravic, prenos obveznosti in prenos pogodbe, ureja tako Obligacijski zakonik kot Načela UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe. Sama pravila obeh ureditev so si zelo podobna, vendar pa se na določenih mestih tudi razhajajo, kar je v magistrskem delu tudi podrobneje predstavljeno.
Ključne besede: cesija, prevzem dolga, pristop k dolgu, prenos pogodbe, Načela UNIDROIT, stranske pravice, ugovori
Objavljeno: 10.01.2020; Ogledov: 627; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (731,78 KB)

9.
Mnenje študentov o sedečem delu medicinskih sester na primarnem nivoju
Ermin Mujdžić, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Sedeče delo medicinskih sester na primarni ravni zdravstvenega varstva je vse bolj pereč problem, saj sedeče delo negativno vpliva skoraj na celo telo. Namen našega diplomskega dela je predstaviti sedeče delo medicinskih sester na primarnem nivoju ter ergonomska načela pri sedečem delu ter ugotoviti, ali študenti poznajo negativne posledice sedečega dela pri medicinskih sestrah na primarni ravni. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Anketni vprašalnik je bil naš raziskovalni instrument. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov 3. letnika smer Zdravstvena nega izbrane fakultete. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Excel analizirali in obdelali. Za interpretacijo smo uporabili opisno statistiko. Rezultati: Ugotovili smo, da kar 54 % študentov meni, da medicinske sestre na primarni ravni presedijo 5-7 ur, da večina pri delu uporablja računalnik, ki je po njihovem mnenju v 84 % dejavnik tveganja za nastanek težav z vidom. Med najpogostejše posledice dolgotrajnega sedenja sodijo bolečine v hrbtenici (94 %), v vratu (88 %) in težave z vidom (60 %). Študenti bi preprečili težave, z aktivnim odmorom, med katere sodi menjava položaja in izvajanje pisarniških vaj za razgibavanje, uporaba ergonomskih pripomočkov Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre na primarni ravni večino delovnega časa presedijo, kar negativno vpliva na njihovo zdravje. Pomembno je, da se medicinske sestre izobražujejo na področju ergonomskih pristopov in uporabljajo ergonomske pripomočke.
Ključne besede: Ergonomija, ergonomska načela, zdravstvena nega, sedenje, ambulantno delo
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 428; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (495,94 KB)

10.
Nekatere značilnosti pouka matematike po pedagoških načelih pedagogike Montessori
Janja Feužer, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu analiziramo nekatere značilnosti pouka matematike po pedagoških načelih pedagogike Montessori in predstavimo, kakšen odnos imajo učenci osnovne šole Montessori do pouka matematike. Magistrsko delo je razčlenjeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu najprej predstavimo Mario Montessori, ki je z opazovanjem otrok začela spreminjati pogled na vzgojo, šolo in učenje ter razvila novo metodo poučevanja, metodo Montessorijeve. Spoznamo se z omenjeno metodo, s principi, ki so temeljni za vzgojo po metodi Montessori, spoznamo temelje pedagogike Montessori, kjer so otrok, odrasli in okolje med seboj enakovredno povezani. V nadaljevanju predstavimo delovanje osnovne šole Montessori. Posebno pozornost namenimo pedagogiki Montessori pri matematiki in primerjamo učna načrta javne osnovne šole in osnovne šole Montessori ter predstavimo razvojne materiale s področja matematike na predšolski stopnji, 1. in 2. triadi. Zadnji del teoretičnega dela namenimo predstavitvi nekaterih prednosti in omejitev pedagogike Montessori in iščemo podobnosti in razlike med konstruktivističnim načinom poučevanja z načinom poučevanja po metodi Montessori. V empiričnem delu analiziramo in interpretiramo rezultate opazovanja pouka, ki je bilo izvedeno med učenci druge in tretje triade (od četrtega do devetega razreda) osnovne šole Montessori. Zanimale so nas aktivnosti učitelja v splošnem in posebej med samostojnim delom učencev, aktivnosti učencev v splošnem in posebej med njihovim samostojnim delom, v kolikšni meri je prisotno medvrstniško učenje in kakšen je odnos učencev do pouka matematike.
Ključne besede: pedagogika Montessori, posebna pedagoška načela, pouk matematike, razvojni materiali, odnos učencev do matematike
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 500; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici