Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pospešen razvoj sodelovalnega gospodarstva je spodbudil ponovno oceno tradicionalnih regulatornih okvirov in obstoječih pravnih norm. Nekatere platforme sodelovalnega gospodarstva ponujajo kombinacijo sektornih in storitev informacijske družbe, kar jih opredeljuje kot hibridne entitete. Hkratna ponudba različnih vrst storitev zahteva določitev prevladujoče dejavnosti določene platforme, ki pa se presoja od primera do primera. Navedeno povzroča pravno negotovost in neskladno sodno prakso na nacionalni ravni. V doktorski disertaciji preučujemo vpliv izbire institucionalnih alternativ v okviru večstopenjskega vladanja v EU na pravni status hibridnih poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva, kot sta Uber in Airbnb, na enotnem trgu EU. Zastavili smo si naslednja vprašanja: Kako različni nacionalni predpisi vplivajo na delovanje in konkurenčnost platform sodelovalnega gospodarstva? Kakšno vlogo ima Sodišče EU pri oblikovanju pravnega okvira za platforme sodelovalnega gospodarstva? Kako izbrana institucionalna struktura vpliva na regulacijo hibridnih poslovnih modelov v EU? Kakšne so pravne in praktične posledice razlik v pristojnostih med institucijami EU in nacionalnimi institucijami pri regulaciji sodelovalnega gospodarstva? Pri tem je bil uporabljen pristop mešanih metod za analizo ključnih pravnih odločitev Sodišča EU in nacionalnih sodišč. V skladu z najnovejšo prakso Sodišča EU je platforma Airbnb obravnavana kot ponudnik storitev informacijske družbe ter kot takšna predmet določil Direktive o elektronskem poslovanju 2000/31/ES. Nasprotno pa je regulacija platforme Uber zaradi njegove opredelitve kot prevozniško podjetje predmet skupne pristojnosti med institucijami EU in državami članicami EU na področju prevoznih storitev. Disertacija tako sproža razpravo o ustreznosti obstoječega regulatornega okvira in analizira možnost vzpostavitve ustreznega institucionalnega okvira, bodisi centraliziranega na ravni EU bodisi decentraliziranega na ravni držav članic EU, ki bi zagotovil vsebinska pravila za celovito urejanje pravnega statusa hibridnih poslovnih modelov, kar bi omogočilo enotnejše pogoje za njihovo delovanje na enotnem trgu EU.
Ključne besede: sodelovalno gospodarstvo, notranji trg EU, sodelovalna platforma, enotni digitalni trg, načelo subsidiarnosti, načela delitve pristojnosti, večstopenjsko vladanje, hibridna narava, Uber, Airbnb
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: Vsak človek tekom svojega osebnega in poslovnega življenja sprejema veliko odločitev, pri katerih pridejo v ospredje njegova načela in vrednote. V tej nalogi želimo predstaviti pomembnost osebnih vrednot poslovodnih računovodij pri opravljanju njihovega poklica. Že res, da morajo pri svojem delu upoštevati načela, ki so zapisana v Mednarodnem kodeksu etike za računovodske strokovnjake, a velikokrat so osebne vrednote tiste, ki prevagajo odločitev v dobro ali slabo smer, kar lahko vidimo v primerih večjih kršitev, ki smo jih omenili. Diplomsko delo obravnava stanje etičnih vrednot računovodij v Sloveniji, s pomočjo raziskave, izvedene po modelu vrednotenja načel Rokeach Value Survey. Izvedli smo raziskavo, s katero želimo razumeti, katere vrednote so pomembne različnim starostnim skupinam računovodij. V nalogi preverjamo, ali prihaja do razlik med mlajšimi in starejšimi računovodji, saj naj bi mlajšim računovodjem več pomenile vrednote kompetenc, starejšim pa moralne vrednote. V nalogi smo na podlagi 150 odgovorov in opravljenega Z-testa za ugotavljanje statistično pomembnih razlik ovrgli hipotezo, saj smo ugotovili, da so mlajšim in starejšim računovodjem pomembne enake vrednote, hkrati pa so te vrednote pomembne tudi za doseganje temeljnih načel, ki so pomembna za računovodske strokovnjake.
Ključne besede: Etika, etične vrednote, poslovodni računovodja, temeljna načela, Rokeach Value Survey
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,10 MB)

Opis: V magistrski nalogi je v ospredju predvsem zgodovinski vidik razvoja celotnega slovenskega pravnega sistema, tako sodnega, kot tudi zakonodajnega. Gre za razpon zgodovinskih obdobij od Avstrijske monarhije, Avstro-Ogrske in vseh kasnejših oblik povezovanja balkanskih narodov, torej Jugoslavije, torej predvsem druga polovica 19. stoletja in 20 stoletje. Raziskoval bom ustavne ureditve, kako so vplivale na zakonodajo in ureditev, tako civilnega, kot kazenskega, družinskega, upravnega in volilnega, tako javnega kot zasebnega prava. Prav tako se bom osredotočil na pomembnejše posameznike, ki so s svojimi revolucionarnimi idejami in modernejšimi vidiki pomembno oblikovali tok razvoja prava in demokracije. Dotaknil se bom tudi političnih smeri in kako se je glede na ta prepričanja prilagajala zakonodaja in menjavalo vodstvo države. Pomembni vidik je tudi vpliv na razvoj in uporabo slovenskega jezika, ki ga bom preko dokumentov in arhivskih besedil v magistrski nalogi izpostavil in predstavil. Gre za enega od temeljev oblikovanja narodov in narodnega zavedanja ter oblikovanja uporabe prava v slovenščini in začetka slovenskih pravnih postopkov in sodstva. Med drugim bom izpostavil tudi pomembnejša ozemlja, na katera je bilo razdeljeno slovensko ozemlje, med različnimi obdobji in vladavino, kajti razvoj velikokrat ni bil enoten na vseh ozemljih, predvsem zaradi različnih vplivov sosednjih dežel in ljudstev ter razlikah v ideologiji prava. Geografsko gledano se bom najbolj osredotočil ravno na področje današnje Slovenije in okolico, predvsem Avstrijo, nekatere dele Italije in seveda bivše države SFR Jugoslavije, ker se je v moderni dobi ravno v tem času in teh vladavinah slovensko pravo najbolj razvijalo in na koncu koncev postalo samostojen in neodvisen pravni sistem.
Ključne besede: Ustava, monarhija, kraljevina, republika, pravni sistem, Slovenski jezik, zakon, komunizem, socializem, kapitalizem, temeljna načela, parlament, skupščina.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: Sopomenskost je značilna tako za splošnosporazumevalni jezik kot tudi za terminologijo. Med vrstama jezikovnih znakov – leksemov splošnega jezika in terminov – je razlika v vlogi sopomenk. Termini so namenjeni le objektivnemu poimenovanju pojmov v pojmovnih sistemih. Po tradicionalnem preskriptivnem terminološkem pristopu enemu pojmu v pojmovnem sistemu z namenom izognitve dvoumnosti pripada le en termin v poimenovalnem sistemu. V preučevanih gradivnih virih je v številnih primerih drugačno stanje, saj so v terminološke slovarje uvrščeni tudi sopomenski termini. Sodobna terminološka teorija jih preučuje z več vidikov (jezikoslovnega, kognitivnega in komunikacijskega). Tipologija sopomenk, predstavljena v jezikoslovni literaturi, se razlikuje. V disertaciji je obravnavana terminološka sopomenskost v genetiki in izbranih sorodnih vedah, ki jo izpričujejo terminološki slovarji in drugi terminološki viri. Analiza je osredinjena na kompleksnost tega jezikovnega pojava, iz katere izhaja tipološka raznovrstnost sopomenk. Razvrščanje v tipe in podtipe temelji na prevzetosti besednih prvin, strukturnih, besedotvornih in pomenotvornih lastnostih ter pravopisnih posebnostih. Med interdisciplinarno zastavljeno raziskavo je bilo ugotovljeno odstopanje od po tradicionalni terminološki teoriji pričakovanega tipa sopomenskosti zgolj na ravni dvojnic ali dublet iz prevzetega in neprevzetega termina, saj sopomensko dvojico lahko tvorita tudi samo prevzeta ali samo neprevzeta termina. Pogosti so tudi sopomenski nizi, ki v celotnem preučevanem vzorcu obsegajo do enajst členov. Več terminov za isti pojem izkazuje še nezaključen proces ustaljevanja terminologije, v katerem je pomemben dogovor področnih strokovnjakov. Terminološkemu obilju kot posledici sopomenskosti nasproten pojav je poimenovalna praznina, ki je v raziskovalnem vzorcu značilna za nekatere citatne termine ali dele terminov. Zanje namreč v poimenovalnih sistemih v vseh primerih še ni podomačenih sopomenskih ustreznikov. Nastali so v tujejezičnem okolju, ker iz njega izvirajo tudi z njimi poimenovani pojmi v pojmovnih sistemih strokovnih področij. V disertaciji predstavljena spoznanja tako o tipološki raznovrstnosti sopomenskih dvojic in nizov kot tudi o poimenovalni praznini so pomembna za uslovarjanje terminov v morebitnem prihodnjem terminološkem slovarju genetike in njej sorodnih ved.
Ključne besede: terminologija, genetika, sopomenskost, sopomenska dvojica, sopomenski niz, ustaljevanje terminologije, terminološka načela, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,94 MB)

Opis: Pravna načela predstavljajo temelje EU, saj zagotavljajo trden okvir, ki ureja njene institucije, države članice in državljane ter so njen najpomembnejši pravni vir. Njihova vloga se odraža skozi poenotenje zakonodaje, zapolnjevanje vrzeli ter dajanje teži in legitimnosti pravnemu redu EU kot celoti ter so ključnega pomena za delovanje EU. Njihov pomen je v pravnem redu EU že dolgo časa nedvomen, pri usmerjanju uporabe ter razlage pravil evropskega prava pa neizogiben. Uresničevanje pravnih načel poteka z uporabo prava, predvsem s sodno prakso Sodišča EU. EU se opira na sklop pravnih načel, da bi zagotovila doslednost, pravičnost in varstvo temeljnih pravic v državah članicah. Ko postanejo regulirani pojavi kompleksnejši, načela pogosto zagotavljajo večjo doslednost kot pravila, saj lahko ponavljajoče prizadevanje za natančnost v posameznih pravilih povečuje nenatančnost kompleksnega sistema pravil. Doslednost na kompleksnih področjih je tako možno bolje uresničiti z ustrezno kombinacijo pravil in načel kot pa samo z uporabo načel. Eden od razlogov za to, da ima pravo EU toliko splošnih načel in da imajo ta načela tako pomembno vlogo, je, da Pogodbe v številnih točkah določajo le zelo omejen in odprt okvir. Kot bomo videli, je bil ta omejen okvir osredotočen predvsem na gospodarsko povezovanje, manj pa na druga pravna vprašanja, kot so temeljne pravice. Zato je bila pogosto naloga Sodišča EU, da dopolni splošni okvir, po potrebi zagotovi varstvo in na splošno vdihne življenje samim temeljem Pogodb. Načela so temeljni gradniki, ki zagotavljajo usklajenost ter integriteto pravnega reda EU ter prispevajo k celovitosti in funkcionalnosti pravnega sistema EU. Pravna načela prispevajo k postopkovni pravičnosti pri odločanju v EU. Prispevek te magistrske naloge se kaže v tem, da temeljito in podrobno predstavi pravna načela ter njihov pomen najprej skozi zgodovinski razvoj načel ter nato v luči njihove vloge in funkcije v pravnem redu EU in v njihovem odnosu do načel mednarodnega prava. Pravna načela so predstavljena sistematično ter celovito.
Ključne besede: Načela, splošna načela, temeljna načela, vrednote Unije, temeljne pravice, demokratičnost in legitimnost, ustavne tradicije držav članic.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 1767; Prenosov: 220
Celotno besedilo (834,27 KB)