| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 154
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sopomenskost kot faza v procesu ustalitve terminološkega izrazja na primeru genetike : doktorska disertacija
Suzana Jakoša, 2024, doktorska disertacija

Opis: Sopomenskost je značilna tako za splošnosporazumevalni jezik kot tudi za terminologijo. Med vrstama jezikovnih znakov – leksemov splošnega jezika in terminov – je razlika v vlogi sopomenk. Termini so namenjeni le objektivnemu poimenovanju pojmov v pojmovnih sistemih. Po tradicionalnem preskriptivnem terminološkem pristopu enemu pojmu v pojmovnem sistemu z namenom izognitve dvoumnosti pripada le en termin v poimenovalnem sistemu. V preučevanih gradivnih virih je v številnih primerih drugačno stanje, saj so v terminološke slovarje uvrščeni tudi sopomenski termini. Sodobna terminološka teorija jih preučuje z več vidikov (jezikoslovnega, kognitivnega in komunikacijskega). Tipologija sopomenk, predstavljena v jezikoslovni literaturi, se razlikuje. V disertaciji je obravnavana terminološka sopomenskost v genetiki in izbranih sorodnih vedah, ki jo izpričujejo terminološki slovarji in drugi terminološki viri. Analiza je osredinjena na kompleksnost tega jezikovnega pojava, iz katere izhaja tipološka raznovrstnost sopomenk. Razvrščanje v tipe in podtipe temelji na prevzetosti besednih prvin, strukturnih, besedotvornih in pomenotvornih lastnostih ter pravopisnih posebnostih. Med interdisciplinarno zastavljeno raziskavo je bilo ugotovljeno odstopanje od po tradicionalni terminološki teoriji pričakovanega tipa sopomenskosti zgolj na ravni dvojnic ali dublet iz prevzetega in neprevzetega termina, saj sopomensko dvojico lahko tvorita tudi samo prevzeta ali samo neprevzeta termina. Pogosti so tudi sopomenski nizi, ki v celotnem preučevanem vzorcu obsegajo do enajst členov. Več terminov za isti pojem izkazuje še nezaključen proces ustaljevanja terminologije, v katerem je pomemben dogovor področnih strokovnjakov. Terminološkemu obilju kot posledici sopomenskosti nasproten pojav je poimenovalna praznina, ki je v raziskovalnem vzorcu značilna za nekatere citatne termine ali dele terminov. Zanje namreč v poimenovalnih sistemih v vseh primerih še ni podomačenih sopomenskih ustreznikov. Nastali so v tujejezičnem okolju, ker iz njega izvirajo tudi z njimi poimenovani pojmi v pojmovnih sistemih strokovnih področij. V disertaciji predstavljena spoznanja tako o tipološki raznovrstnosti sopomenskih dvojic in nizov kot tudi o poimenovalni praznini so pomembna za uslovarjanje terminov v morebitnem prihodnjem terminološkem slovarju genetike in njej sorodnih ved.
Ključne besede: terminologija, genetika, sopomenskost, sopomenska dvojica, sopomenski niz, ustaljevanje terminologije, terminološka načela, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
Študijsko gradivo pri predmetu Pravni sistem in institucije EU : zbirka vaj
Janja Hojnik, Živa Šuta, Petra Weingerl, 2024, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Zbirka vaj je namenjena študentom prve stopnje bolonjskega študija prava pri predmetu Pravni sistem in institucije EU na Pravni fakulteti v Mariboru, ki se prvič srečajo s študijem prava EU. Snov se v zbirki prične obravnavati s pregledom zgodovinskega razvoja EU in njenega prava ter nadaljuje s poudarkom na delu institucij EU, pri čemer poglavja sledijo teku akta EU, od vprašanja pristojnosti (institucij) EU za sprejem akta in institucionalne zgradbe EU do zakonodajnih oz. nezakonodajnih postopkov ter pravnega učinkovanja tega akta. Sledijo še naloge v zvezi z uveljavljanjem prava EU pred Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči in v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah. Poglavje na koncu gradiva je namenjeno izbranim vprašanjem prava EU, in sicer vladavini prava EU in zunanjemu delovanju EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov.
Ključne besede: pravo EU, institucije EU, temeljna načela, sodni sistem, temeljne pravice, vladavina prava, zunanje delovanje EU
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 426; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (6,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Pravna načela in njihov pomen v pravu EU : magistrsko delo
Adrian Motoh Halitaj, 2024, magistrsko delo

Opis: Pravna načela predstavljajo temelje EU, saj zagotavljajo trden okvir, ki ureja njene institucije, države članice in državljane ter so njen najpomembnejši pravni vir. Njihova vloga se odraža skozi poenotenje zakonodaje, zapolnjevanje vrzeli ter dajanje teži in legitimnosti pravnemu redu EU kot celoti ter so ključnega pomena za delovanje EU. Njihov pomen je v pravnem redu EU že dolgo časa nedvomen, pri usmerjanju uporabe ter razlage pravil evropskega prava pa neizogiben. Uresničevanje pravnih načel poteka z uporabo prava, predvsem s sodno prakso Sodišča EU. EU se opira na sklop pravnih načel, da bi zagotovila doslednost, pravičnost in varstvo temeljnih pravic v državah članicah. Ko postanejo regulirani pojavi kompleksnejši, načela pogosto zagotavljajo večjo doslednost kot pravila, saj lahko ponavljajoče prizadevanje za natančnost v posameznih pravilih povečuje nenatančnost kompleksnega sistema pravil. Doslednost na kompleksnih področjih je tako možno bolje uresničiti z ustrezno kombinacijo pravil in načel kot pa samo z uporabo načel. Eden od razlogov za to, da ima pravo EU toliko splošnih načel in da imajo ta načela tako pomembno vlogo, je, da Pogodbe v številnih točkah določajo le zelo omejen in odprt okvir. Kot bomo videli, je bil ta omejen okvir osredotočen predvsem na gospodarsko povezovanje, manj pa na druga pravna vprašanja, kot so temeljne pravice. Zato je bila pogosto naloga Sodišča EU, da dopolni splošni okvir, po potrebi zagotovi varstvo in na splošno vdihne življenje samim temeljem Pogodb. Načela so temeljni gradniki, ki zagotavljajo usklajenost ter integriteto pravnega reda EU ter prispevajo k celovitosti in funkcionalnosti pravnega sistema EU. Pravna načela prispevajo k postopkovni pravičnosti pri odločanju v EU. Prispevek te magistrske naloge se kaže v tem, da temeljito in podrobno predstavi pravna načela ter njihov pomen najprej skozi zgodovinski razvoj načel ter nato v luči njihove vloge in funkcije v pravnem redu EU in v njihovem odnosu do načel mednarodnega prava. Pravna načela so predstavljena sistematično ter celovito.
Ključne besede: Načela, splošna načela, temeljna načela, vrednote Unije, temeljne pravice, demokratičnost in legitimnost, ustavne tradicije držav članic.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 1668; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (834,27 KB)

4.
Varstvo konkurence v postopkih javnega naročanja, skozi odločitve Državne revizijske komisije
Rok Černe, 2023, diplomsko delo

Opis: Javno naročanje se nanaša na postopek, ki ga uporablja javni sektor pri pridobivanju blaga, storitev ali gradenj od zasebnega sektorja. Gre za formalni proces, v katerem javni organi objavljajo javna naročila, ki opredeljujejo njihove potrebe, zahteve in pogoje, ter vabijo potencialne ponudnike, da predložijo ponudbe za izpolnitev teh zahtev. Varstvo konkurence v postopkih javnega naročanja je ključnega pomena za učinkovito porabo javnih sredstev, spodbujanje konkurence med ponudniki in zagotavljanje kakovostnih izdelkov in storitev za javni sektor. Pravilna izvedba postopkov in dosledna uporaba konkurenčnih načel prispevata k transparentnosti, poštenosti in učinkovitosti javnega naročanja. DKOM ima v revizijskem postopku pristojnost, da zavrne zahtevek za revizijo kot neutemeljen ali pa mu ugodi in razveljavi postopek oddaje javnega naročila bodisi delno bodisi v celoti. V primeru razveljavitve je DKOM dolžna naročniku podati napotke za pravilno izvedbo postopka oddaje javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen. V delu diplomskega projekta je predstavljeno varstvo konkurence v postopkih javnega naročanja. Na podlagi statističnih podatkov so se deleži javnih naročil v bruto domačem proizvodu od leta 2018 povečevali. Iz odločb DKOM je razvidno, da naročniki v veliki meri spoštujejo ZJN-3. Predstavljen je tudi konkurenčni dialog in vzpodbujanje le-tega. V nadaljevanju je osredotočenost na praktične primere iz odločitev DKOM, izbrani so trije primeri, na podlagi katerih je DKOM odločala, ali naročniki spoštujejo temeljna načela javnega naročanja, predvsem pa načelo zagotavljanja konkurence (5. člen ZJN-3).
Ključne besede: javno naročanje, varstvo konkurence, temeljna načela javnega naročanja, Državna revizijska komisija, Zakon o javnem naročanju
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 255; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (776,08 KB)

5.
Aktualne teoretične in praktične dileme objektivnega pogoja kaznivosti v kazenskem pravu : magistrsko delo
Staša Kos, 2023, magistrsko delo

Opis: Objektivni pogoj kaznivosti je v sodobni kazenskopravni teoriji opredeljen kot posebna predpostavka kaznivosti dejanja, ki je zunaj dometa elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Je okoliščina, ki je v neposredni zvezi z dejanjem, vendar ni del neprava, ki ga zajema bit kaznivega dejanja. Objektivni pogoj kaznivosti torej ni del biti kaznivega dejanja v okviru elementov večstopenjskega splošnega pojma kaznivega dejanja, pomeni pa materialno predpostavko kaznivosti, saj kaznivo dejanje nastane šele z njegovo izpolnitvijo. Za objektivni pogoj učbeniki kazenskega prava radi poudarjajo, da je še posebej zunaj koncepta krivde ter ne zahteva in ne prenese krivdnega odnosa storilca. Obstajajo pa nekateri kazenskopravni teoretiki, ki se s svojimi stališči skušajo izogniti očitkom nasprotovanja objektivnega pogoja kaznivosti načelu krivdne odgovornosti, pri čemer pa se zgodi, da zapadejo v notranja protislovja. Kazenskopravna teorija razlikuje med dvema temeljnima kategorijama objektivnega pogoja kaznivosti, pravim in nepravim (navideznim). Objektivni pogoji kaznivosti zapletajo razumevanje in še posebej pravosodno rabo inkriminacij, v katerih se zaradi takih ali drugačnih zakonodajalčevih kriminalitetnopolitičnih ciljev pojavijo. Objektivni pogoj kaznivosti je zagotovo ena bolj spornih akademsko obravnavanih tem v kazenskem pravu ravno zaradi nasprotovanja načelu subjektivne ali krivdne odgovornosti. Posebne probleme pa povzroča tudi vprašanje glede možnosti in kaznivosti poskusa kaznivega dejanja, v katerem je vsebovan objektivni pogoj kaznivosti, ter vprašanje glede možnosti udeležbe pri kaznivem dejanju, v katerem je vsebovan objektivni pogoj kaznivosti. Prav tako se lahko pojavi problem glede časa storitve kaznivega dejanja, ki vsebuje objektivni pogoj kaznivosti, zlasti dogmatično zapleteno postane, kadar je objektivni pogoj kaznivosti vsebovan v trajajočem kaznivem dejanju. Objektivni pogoj kaznivosti v splošnem delu slovenskega Kazenskega zakonika sploh ni definiran, pojavlja se le pri inkriminaciji posameznih kaznivih dejanjih v posebnem delu, zato je potrebna analiza vsakega konkretnega člena posebej, da bomo lahko ugotovili, ali neko kaznivo dejanje vsebuje institut objektivnega pogoja kaznivosti ali ne.
Ključne besede: objektivni pogoj kaznivosti, pravi, nepravi, odnos načela krivdne odgovornosti in objektivnega pogoja kaznivosti, elementi splošnega pojma kaznivega dejanja, načelo zakonitosti, kompleksna analiza norme, poskus, udeležba, zastaranje, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (765,00 KB)

6.
Študijsko gradivo pri predmetu Mednarodno javno pravo : zbirka vaj
Matjaž Tratnik, Petra Weingerl, 2023

Opis: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je namenjeno študentom prve stopnje bolonjskega študijskega programa Pravo pri predmetu Mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Študijsko gradivo je pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu. Naloge so razdeljene na dva dela. Prvi del zajema praktične primere, drugi del pa vprašanja in trditve. Pričujoči Zbirki vaj je priložena tudi Ustanovna listina Združenih narodov s Statutom Meddržavnega sodišča. Študijsko gradivo služi kot priprava na izpit pri predmetu Mednarodno javno pravo, kot pripomoček pa lahko pride prav tudi pri drugih predmetih s področja mednarodnega prava.
Ključne besede: mednarodno pravo, subjekti, viri, načela mednarodnega prava, mirno reševanje sporov, človekove pravice, Organizacija združenih narodov, Svetovna trgovinska organizacija
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 497; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (26,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Izzivi podnaslavljanja za gluhe in naglušne na primeru serije Star trek: The next generation : magistrsko delo
Anja Horvat, 2023, magistrsko delo

Opis: Sporazumevanje je ena temeljnih ovir, s katero se srečujejo gluhe in naglušne osebe. Pravica do dostopnosti je nujna; zato je podnaslavljanje eden od virov dostopa za gluhe in naglušne ter najpogostejša tehnika prevajanja avdiovizualnih vsebin. Podnapisi so pogosto že prilagojeno besedilo s prostorskimi in časovnimi omejitvami, ki že samo po sebi zahteva določene izpuste ali prilagoditve. Prevajalec mora paziti, da je sporočilna vrednost izvirnika ohranjena; to pa je pogosto težje upoštevati pri podnapisih, ki so namenjeni gluhim in naglušnim. Dostopnost teh podnapisov je zelo pomembna, saj v to skupino ne spadajo le starejši, temveč tudi otroci in učenci tujih jezikov, ki bi s pomočjo podnapisov lažje razumeli vsebino. Magistrsko delo se osredotoča na izzive v procesu nastanka podnapisov za gluhe in naglušne ter na vprašanje, ali so takšni podnapisi sploh kakovostni. Na primeru petih epizod prve sezone serije Star Trek: The New Generation (1987–1995) bomo analizirali angleške podnapise za gluhe in naglušne ter s pomočjo raziskave narave in posebnosti podnapisov ponudili vpogled v način podnaslavljanja vsebin za gluhe in naglušne. Teoretični del se bo osredotočil na avdiovizualno prevajanje, splošno podnaslavljanje ter podnaslavljanje za gluhe in naglušne. Opisali bomo načela, smernice in pravila podnaslavljanja. Pozornost bomo namenili tudi problematiki zvočnih učinkov in koncepta teh, saj so edina oblika prevoda, ki mora upoštevati neverbalne akustične elemente v vizualni besedni obliki. V empiričnem delu bomo na primeru analize podnapisov poskušali ugotoviti, ali je podnaslavljalec upošteval načela podnaslavljanja za gluhe in naglušne, ki jih predpisuje Netflix; ali je vključil zvočne učinke ter na kakšen način. S pomočjo analize bomo ugotovili, ali so podnapisi za gluhe in naglušne dovolj učinkoviti pri ohranjanju pomena ali pa so pomanjkljivi ter nezanesljivi.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, načela podnaslavljanja, dostopnost, podnaslovljanje za gluhe in naglušne, zvočni učinki, Star Trek: The Next Generation.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Etična, zakonska in življenjska vprašanja o evtanaziji : magistrsko delo
Maša Horvat, 2023, magistrsko delo

Opis: Z napredovanjem medicinske stroke se je podaljšala življenjska doba ljudi in s seboj prinesla povečano število primerov hudo bolnih starejših oseb. Nihče ne ve, kaj točno nam bo prinesla starost, vendar se marsikdo vpraša, na kakšen način bo prišla smrt. Vsakdo si želi umreti spokojno in dostojanstveno brez nepotrebnega trpljenja in bolečin. Protibolečinska zdravila deloma pomagajo pri paliativni oskrbi, vendar zakaj bi človek na koncu svoje življenjske poti trpel in v agoniji čakal svoj konec? V Sloveniji vsi posamezniki nimajo enakega dostopa do paliativne oskrbe in marsikdo tudi ne pozna vseh njenih metod. Zakaj bolnik ne bi imel na izbiro možnosti, da svojo agonijo predčasno konča in si prihrani različno trpljenje tako v fizični in/ali psihični obliki? To so se začeli spraševati tudi različni posamezniki v Sloveniji, ki so se začeli med seboj povezovati in širiti vest o evtanaziji ter spodbujati razpravo o njej. S povezovanjem sta nastali dve društvi: društvo Zadnja pot in društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost. Slednje je 14. oktobra 2021 predstavilo predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Sama beseda evtanazija je grškega izvora in pomeni blago, dobro smrt. Gre za olajšanje trpljenja ali smrtnega boja umirajočega ali neozdravljivo bolnega na način, da pacient umre. V Belgiji, na Nizozemskem in v Luksemburgu sta uzakonjeni evtanazija in pomoč pri samomoru za posameznike, ki so neozdravljivo bolni in trpijo dolgotrajne bolečine, tako psihične kakor tudi fizične, ter jim nobeno medicinsko zdravilo ne zagotovi izboljšanja njihovega zdravstvenega stanja. Ko ti posamezniki ne vidijo več izhoda iz svoje vsakodnevne agonije, se obrnejo na pomoč k medicinski stroki v upanju na odrešitev. Evtanazija in pomoč pri samomoru sta v Sloveniji prepovedani. Pacient, ki je sposoben sam odločati o svojem nadaljnjem zdravljenju, ima le pravico, da po Zakonu o pacientovih pravicah zavrne zdravljenje, če to ne ogrozi zdravja in življenja drugih. Konec leta 2014 so se v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani pojavila namigovanja, da zdravnik evtanazira svoje paciente. Po namigovanjih je bil odrejen interni nadzor, ki je pokazal, da naj bi bili nekateri pacienti na nevrološkem oddelku evtanazirani. Na koncu je bil zdravnik Ivan Radan po dolgih štirih letih sojenja pravnomočno oproščen vseh štirih ubojev, neupravičenega snemanja pacientov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za bolniško odsotnost.
Ključne besede: evtanazija, zakonodaja, zdravstvena stroka, etična načela, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2023; Ogledov: 705; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

9.
Varovalne stvarne pravice : magistrsko delo
Jan Dolenc, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaznambe, predznambe in maksimalno hipoteko zaradi pripadajočih lastnosti, ki omogočajo varovanje vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo, skupaj označujemo za varovalne stvarne pravice. Od ostalih civilnih pravic jih razlikuje predvsem njihova vsebina vključenega materialnopravnega upravičenja. Značilnosti in posebnosti varovalnih stvarnih pravic se odražajo skozi že uveljavljena načela zemljiškoknjižnega prava, ki predstavljajo temelj za obravnavo predmetnih pravic v okviru te magistrske naloge, in skozi posredno in neposredno povezanostjo s stvarnim pravom, obligacijskim pravom ter drugimi pravnimi področji. Kljub temu da si varovalne stvarne pravice med seboj delijo veliko skupnih lastnosti, ki jih medsebojno povezujejo in preko katerih je mogoče iskati vzporednice, se glede na določene značilnosti tudi medsebojno bistveno razlikujejo. Na medsebojne razlike med posameznimi instituti je mogoče opozoriti v zvezi z dodatnimi predpostavkami, ki so potrebne za njihovo pridobitev, v zvezi z rokom, v katerem jih je treba opravičiti, ter tudi glede na predpostavke za njihovo opravičenje v roku in njihov izbris iz zemljiške knjige. Tako bo na primer pri predlogu za vpis predznambe zadoščala zgolj verjetnost za kasnejšo pridobitev izvedene ali lastninske pravice, pri zaznambi spora, zaznambi izrednega pravnega sredstva in zaznambi izbrisne tožbe pa so predpostavke vezane na spremljajoč oziroma končan sodni postopek, ki predstavlja temeljni razlog za vpis teh varovalnih stvarnih pravic v zemljiško knjigo. V sklopu obravnavanja določene varovalne stvarne pravice je treba pozornost nameniti predvsem razvrščanju znotraj samih predznamb in zaznamb po vnaprej določenih in vzpostavljenih merilih. To nam omogoča ločeno obravnavo, izpostavo relevantnih razlik in iskanje povezav glede na to, proti komur učinkujejo posamezne predznambe in zaznambe, katero vrsto pravice omejujejo, kje se posledično vpisujejo v zemljiški knjigi, ali imajo pogojno izključujoče učinke na pozneje pridobljene izvedene in varovalne stvarne pravice ter katero vrsto vpisa v zemljiški knjigi se z njimi varuje.
Ključne besede: Načela zemljiškoknjižnega prava, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, stvarne pravice, zaznambe, predznambe, maksimalna hipoteka
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 1251; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

10.
TEORETIČNI POGLEDI NA RAZVOJ KONSENZUALNOSTI V SODOBNEM KAZENSKEM POSTOPKU
Erika Gričnik, 2009, diplomsko delo

Opis: S ciljem povečati učinkovitost sodobnega kazenskega pravosodja mnoge države iščejo rešitve v uvajanju različnih oblik konsenzualnih postopkov, ki dopuščajo strankam v postopku določeno stopnjo avtonomije pri razpolaganju s predmetom obtožbe. Možnost pogajanja o predmetu obtožbe in kazenski sankciji, ki v najbolj očitni obliki pride do izraza v konsenzualnih postopkih, ki sledijo ameriškemu plea bargaining, poraja med teoretiki različna stališča in argumente, predvsem v luči temeljnih procesnih načel in ciljev na katerih temelji kontinentalni kazenski postopek. Pojem konsenzualnosti v sodobnem kazenskem procesnem pravu v najširšem smislu vključuje vse tiste postopke, skozi katere se v skladu z načelom oportunitete v večji ali manjši meri daje obdolžencu možnost, da vpliva na končni izid kazenskega postopka. Skupna značilnost vseh konsenzualnih postopkov je, da so vezane na priznanje krivde obdolženca. Kljub mnogim teoretičnim stališčem, ki govorijo proti konsenzualnim postopkom, jih mnoge kontinentalne države v okviru reform kazenske zakonodaje sprejemajo in prilagajajo svojim notranjim pravnim ureditvam. Še vedno je razbrati previdnost evropskih zakonodajalcev pri predpisovanju pogojev uporabe konsenzualnih institutov, saj načeloma pridejo v poštev v primeru lažjih oziroma srednje težkih kaznivih dejanj. Trendu širjenja konsenzualnosti v kazenskem postopku sledijo celo mednarodna kazenska telesa, katerim se posledično očita izgubljanje legitimnosti in spodkopavanje ideje restorativne pravičnosti.
Ključne besede: avtonomija posameznika, konsenzualni postopki, konsenzualnost, temeljna procesna načela, plea bargaining, pogajanja, priznanje krivde
Objavljeno v DKUM: 20.02.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (439,19 KB)

Iskanje izvedeno v 1.9 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici