| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SINTEZA SAHAROZA PALMITATA V ORGANSKIH TOPILIH
Maja Bahlen, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati saharozo palmitat, ki se uporablja v kozmetični, farmacevtski in prehrambeni industriji. Osredotočili smo se na sintezo saharoza palmitata v t-butanolu, vendar smo za primerjavo izvedli tudi sinteze v drugih organskih topilih, kot so etil metil keton, aceton in tert-amil alkohol. Encimsko katalizirano sintezo saharoza palmitata smo izvedli v mešalnem šaržnem reaktorju pri temperaturi 60 °C. Reakcijo smo katalizirali z imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica. Produkt reakcije je bil saharoza mono-, di- in tri-palmitat. Reakcije smo izvedli z različnimi množinskimi razmerji substratov (palmitinska kislina : saharoza). Najvišjo presnovo smo dobili v primeru, ko je bilo množinsko razmerje substratov (palmitinska kislina : saharoza) 10 : 90.
Ključne besede: encimsko katalizirana sinteza, lipaza B iz Candida antarctica, saharoza palmitat, organska topila, t-butanol
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2486; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
Sinteza in simulacija separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izobutanol, n-butanol in voda
Patricia Grušovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo pripravili in preučili različne sheme separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izo-butanol in voda ter izvedli njihovo simulacijo s programom Aspen Plus V10. Simulirali smo štiri različne procesne sheme. Tri procesne sheme smo sintentizirali na principu zaporednih destilacijskih kolon, četrto shemo pa smo sintentizirali na principu azeotropne destilacije. Četrto procesno shemo smo simulirali dvakrat. V primeru prve simulacije smo kot glavni kriterij postavili čim boljšo separacijsko učinkovitost, v drugi simulaciji pa smo postavili kot glavni kriterij ekonomsko ugodnost sheme. Raziskali smo vpliv obratovalnih parametrov na čistost n-butanola in porabo pogonskih sredstev. Iz rezultatov je razvidno, da obratovalni parametri, razen pretoka destilacijskega ostanka v preučevanih območjih nimajo velikega vpliva na čistost pridobljenega n-butanola, imajo pa velik vpliv na porabo pogonskih sredstev. Nadaljnje smo sintentizirane sheme ovrednotili z ekonomskega in separacijskega vidika. Najvišji izkoristek procesa in najvišjo čistost n-butanola smo dosegli pri simulaciji separacije dane zmesi z uporabo treh zaporednih destilacijskih kolon. Končni produkt je n-butanol s čistostjo w = 99,9 % . Izkoristek separacije dane procesne sheme je bil 99,9 %. Najnižji izkoristek procesa, če ne upoštevamo osnovne procesne sheme z eno destilacijsko kolono smo dobili pri simulaciji procesne sheme z dvema destilacijskima kolonama (93,1 %). Ekonomsko analizo shem smo opravili s programom Aspen Economic Analyzer. Najvišja investicija bi bila v procesno shemo z dvema destilacijskima kolonama (1,96 M€), najnižja investicija pa v procesno shemo na principu azeotropne destilacije, kjer je glavni kriterij ekonomska ugodnost sheme (0,763 M€). Ta shema ima tudi najnižjo dobo vračanja (0,11 a).
Ključne besede: n-butanol, ločevanje azeotropov, destilacija, simulacija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 16; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici