SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE IN IZVEDBA LIKOVNIH DELAVNIC NA TEMO OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE
Robert Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Muzejska pedagogika, ki izvaja vzgojno—izobraževalno delo v muzejih, poleg različnih oblik dela največkrat izvaja tudi razne oblike likovnega ustvarjanja, vezanega na problematiko razstave oziroma muzejskega okolja. Namen diplomskega dela je predstaviti načrt pouka likovnih delavnic na temo ohranjanja kulturne dediščine v Muzeju na prostem Rogatec. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili izhodišča za predstavitev pojma kulturna dediščina, vrste kulturne dediščine, njeno ohranjanje in obnavljanje. Spoznali smo različne materiale, tehnike in tehnologije, ki so se uporabljale v tradicionalni likovni umetnosti. V praktičnem delu so učenci ustvarjali na temo ohranjanja kulturne dediščine, kjer je uvodna motivacija izhajala iz problemov varstva kulturne dediščine. V prvem delu smo izdelali makete novih prostorskih tvorb, ki bi lahko bile na mestu muzeja, če se tradicionalna arhitektura muzejskega kompleksa ne bi bila ohranila. V drugem delu smo okrasili fasade izdelanih maket. Z raziskavo smo potrdili možnosti izvedbe likovnih delavnic na temo ohranjanja kulturne dediščine.
Ključne besede: • kulturna dediščina, • muzejska pedagogika, • likovne delavnice, • varovanje kulturne dediščine, • Muzej na prostem Rogatec.
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2167; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (7,70 MB)

2.
OGLED RAZSTAVE SLIKARJA VENA PILONA S POMOČJO UČNIH LISTOV
Urška Harej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo povezali delovanje šole in galerije. Obe ustanovi imata v družbi izobraževalno vlogo, ena sicer formalno, druga pa neformalno, ampak zato nič manj pomembno. Vez med njima je muzejska pedagogika, ki izhaja iz šolske pedagogike. Podrobneje smo si ogledali cilje, načine, metode in oblike dela v galerijah in muzejih. V naslednjem poglavju nas je zanimalo doživljanje in vrednotenje umetniških del pri likovni dejavnosti. Tu smo se dotaknili temeljnih področji učenčeve osebnosti ter likovnega vrednotenja. Uvod v praktičen del diplomske naloge je poglavje o slovenskem ekspresionističnem slikarju Venu Pilonu. Njegov opus je bogat in raznolik; slikarstvo, grafika, risba, fotografija in nekaj kiparskih del. Veliko teh del hrani Pilonova galerija v Ajdovščini, kjer je tudi umetnikova stalna razstava. Ta nam je bila v izziv, da zanjo oblikujemo pedagoški program, ki bo učence od 6. do 9. razreda na drugačen način popeljal skozi razstavo. Ukvarjali smo se s problemom aktivnega vključevanja učencev v ogled stalne razstave Vena Pilona in s spodbujanjem njihovega opazovanja. Ogledano razstavo smo poskušali smiselno povezati s programom predmeta likovna vzgoja, ki ga predpisuje sedanji učni načrt. Pri oblikovanju dejavnosti smo se poskušali držati nekaterih spoznanj likovnogalerijske prakse ter vedenj iz področja doživljanja likovnih del ter njihovega vrednotenja. Oblikovali smo učne liste z nalogami, ki so vezane na razstavljena likovna dela. Ti od učencev zahtevajo raziskovanje, opazovanje, primerjanje, interpretacijo, razstavljenih likovnih del. Učne liste smo v praksi preverili, ter pri nejasnostih naredili popravke. Delo v galeriji smo zaokrožili pri uri likovnega pouka v razredu kjer smo, na temo videnega, izdelali še likovno nalogo. Po izvedbi obeh delov programa, v galeriji in v šoli, smo ugotovili, da je mogoče učence aktivno vključiti v ogled razstave slikarja Vena Pilona in z učnimi listi spodbuditi njihovo opazovanje, ter oblikovati likovne naloge, ki povezujejo aktualni učni načrt z ogledano razstavo.
Ključne besede: likovna umetnost, muzejska pedagogika, likovna dejavnost, Veno Pilon, učni listi
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1805; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (85,88 MB)

3.
LIKOVNOPEDAGOŠKE DELAVNICE V MUZEJU NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR
Lucija Žitnik, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo z naslovom »Likovno pedagoške delavnice v Muzeju narodne osvoboditve Maribor« je sestavljeno iz teoretičnega in iz praktičnega dela. V teoretičnem delu naloge predstavljam teoretične osnove likovno pedagoškega dela, kjer posegam tudi na področje muzejske pedagogike za vzgojno-izobraževalno delo v muzeju. Predstavila bom pedagoške aktivnosti v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Hkrati bom predstavila tudi didaktične pripomočke in likovne naloge, ki so se uporabili za delo z različno starimi otroki, ki so obiskovali te likovne delavnice. Navedeni didaktični pripomočki so se uporabljali za različne starostne skupine otrok, ki so dobili pripomočke, prilagojene njihovi starosti in stopnji razvoja, glede na njihove individualne in specifične lastnosti. Opisala bom tudi oblike in metode dela, ki so primerni za delo v muzeju. Pomen muzejev kot izobraževalnih institucij postaja vse večji. Izobraževalno delo naj bi bilo tam čimbolj pestro in zanimivo, da bi motiviralo in pritegnilo male obiskovalce, ki bi preko takšne komunikacije z razstavljenimi eksponati doživljali bolj polne in izkustveno bogatejše obiske muzejev in razstav.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: IZOBRAŽEVANJE V MUZEJU, MUZEJSKA PEDAGOGIKA, LIKOVNE DELAVNICE, MUZEJ, ORIGAMI
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 1716; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

4.
ODZIVANJE UČENCEV ZADNJE TRIADE OSNOVNE ŠOLE NA SODOBNA LIKOVNA DELA OB OGLEDU RAZSTAVE ARTEAST 2000+ V UGM
Sabina Košir, 2012, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomske naloge je osredotočena predvsem na muzejsko pedagogiko in njen razvoj vse do današnjih dni. Večjo pozornost bomo namenili sodobni umetnosti in njeni predstavnosti osnovnošolski populaciji. V teoretičnem delu naloge se bomo podrobneje posvetili razvoju muzejske pedagogike in predstavili sodobne likovne prakse ter njihov vzgojno-izobraževalni pomen. Raziskali bomo cilje muzejske pedagogike ter metode in oblike dela prenesli v prakso. V empiričnem delu diplomske naloge bomo s pomočjo anketnega vprašalnika ob razstavi del iz zbirke Arteast 2000+ v UGM, izvajali likovno delavnico, kjer bodo otroci izražali svoje občutke in mnenja o določenih umetniških delih. Zanimal nas bo čustveni odziv na umetniška dela in njihove avtorje, in sicer pred pogovorom o njih in po njem. Analiza pridobljenih podatkov in njihova interpretacija prikazujeta primernost uvajanja sodobnega likovnega prakticiranja v muzeje in galerije.
Ključne besede: muzejska pedagogika, metode in oblike dela, sodobna umetnost, konceptualna umetnost, kriteriji za izbiro sodobnih umetniških del.
Objavljeno: 28.02.2012; Ogledov: 1743; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

5.
KONCEPTUALNA UMETNOST IN MARKO KOVAČIČ
Ana Čepin, 2012, diplomsko delo

Opis: Marko Kovačič, slovenski kipar, v čigar opusu prevladuje polje interesa za avantgardo, ki se manifestira poleg kiparstva v specifičnih produkcijskih načinih, kakršne predstavljajo performans, video in instalacije, pri čemer je zanj značilno, kdaj bolj kdaj manj, brisanje meja med posameznimi umetniškimi področji. Avantgardna izhodišča Kovačičeve kiparsko-vizualne prakse lahko zategadelj prepoznamo na izhodiščih ready-madea. Umetnik namreč zbira najrazličnejše predmete, ki so v procesu nastajanja umetniških del deležni intervencije. Ti predmeti pa so povezani tako z njegovo osebno kot tudi kolektivno zgodovino. Skozi slednje prebudi spomin na izkušnje iz preteklosti, hkrati pa na ta način, torej procesuirano, tem predmetom podeli nov pomen. Iz vsebine del lahko prej ko slej prepoznamo tudi Kovačičevo družbeno angažiranost. Te procese smo spoznali in jih skušali razumeti skozi izbrane Kovačičeve razstave. Posebej pa smo izpostavili umetnikovo prostorsko postavitev Prometejeve iskre, ki je na ta način osrednji predmet interesa diplomske naloge. Do razstave smo se najprej v prvem, teoretičnem delu opredelili, v drugem, empiričnem delu pa smo izbrano obravnavali v skladu z načeli in metodami muzejske pedagogike. Ob razstavi Prometejeve iskre smo raziskali, kako z vidika pedagoško didaktične priprave instalacijo interpretirati in približati učencem druge triade osnovne šole. Nadalje pa smo zajeli še stališča do drugih ustvarjalnih polj Marka Kovačiča, predvsem Gledališča Ane Monró, katerega soustanovitelj je, hkrati pa smo izpostavili še njegov angažma kot člana skupine Irwin in raziskali njegovo sodelovanje z Zlatimi Kastrioti.
Ključne besede: Marko Kovačič, konceptualna umetnost, Prometejeve iskre, Plastos, muzejska pedagogika.
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1523; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

6.
MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE KOT SPODBUDA ZA RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJE
Lucija Premrl, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mednarodni grafični bienale kot spodbuda za razvijanje likovne apreciacije sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretičen del je tematsko razdeljen na več poglavij. Posvetili smo se sodobnim likovnim praksam, likovnemu vrednotenju in likovni apreciaciji. Dotaknili smo se muzejske pedagogike, ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med učenci ljubljanskih osnovnih šol. Na razstavi 30. grafičnega bienala smo z njimi izvedli vodstvo s pomočjo delovnih listov, ki so temeljili predvsem na opazovanju razstavljenih umetniških del. Zanimal nas je odziv otrok na umetniška dela in kako se bo njihovo prvo mnenje razlikovalo od mnenja, ki ga bodo imeli o delu, potem ko ga bodo bolje spoznali. Rezultati kažejo na obstoj razlik med učenci glede na njihovo starost, z vidika spola pa razlik nismo zaznali.
Ključne besede: likovna apreciacija, muzejska pedagogika, grafični bienale, Mednarodni grafični likovni center, sodobna umetnost
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 678; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

7.
VLOGA GALERIJE V REINTERPRETACIJI UMETNIŠKEGA DELA PRI UČENCIH OSNOVNE ŠOLE
Marjeta Lužnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo primerja likovno vzgojo v šoli, ter izvenšolske dejavnosti v galeriji likovnih umetnosti. V empiričnem delu primerjamo likovna dela dveh skupin otrok - ena je bila pred ustvarjanjem izpostavljena originalnim likovnim delom v galerijskem prostoru, druga je spoznala likovna dela preko reprodukcij v razredu. V diplomski nalogi primerjamo rezultate obeh skupin.
Ključne besede: Likovna vzgoja v šoli, muzejska pedagogika, izvenšolske dejavnosti v galeriji, Jože Tisnikar, vpliv galerije, reinterpretacija likovnega dela, osnovna šola
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 496; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

8.
Proaktivnost slepih in slabovidnih pri dojemanju abstraktne in figuralne umetnosti
Jerneja Herzog, Brigita Strnad, 2014, kratki znanstveni prispevek

Opis: V prispevku predstavljamo teoretična izhodišča o dojemanju likovnega jezika pri slepih in slabovidnih. Osrednji del prispevka namenjamo predstavitvi rezultatov raziskave študije primera, v kateri smo preizkušali različne metode pri delu s slepimi in slabovidnimi osebami pri dojemanju abstraktne in figuralne umetnosti skozi njihovo lastno aktivnost. Ker so slepe in slabovidne osebe vse bolj vpete v običajno življenje, slepi in slabovidni otroci pa tudi vključeni v izobraževalne sisteme tako v šolah kot v muzejih, se nam zdi zelo pomembno, da se zavedamo pomembnosti izbiranja ustreznih metod pri približevanju likovnega sveta tej skupini.
Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, slepi, slabovidni, likovna umetnost, muzeji, muzejska pedagogika
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 681; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (759,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
USTVARJALNOST Z VIDIKA LIKOVNOPEDAGOŠKE PRAKSE TER Z VIDIKA ALTERNATIVNIH SISTEMOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Andreja Kuhar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje povezovanje umetnosti in pedagoških praks, pri čemer se osredotoča na obravnavo pojma likovne ustvarjalnosti. Poudarek je na sodobni umetnosti, za katero je značilno preseganje omejevanja na en sam medij ter poseganje na neumetniška področja, kakršno je poučevanje. Predstavljenih je nekaj alternativnih sistemov vzgoje in izobraževanja, ki niso omejeni samo na evropski prostor. V osrednjem delu so izpostavljeni primeri poučevanja kot umetniškega medija. Preko njih pokažemo na izzive pri mehčanju in širjenju izobraževalnega sistema v poskusih vpeljave umetniških praks v polje poučevanja. Alternativne šole vpeljujejo likovno ustvarjalnost skladno z omejitvami – nekatere morajo odgovarjati standardom znanja na državnem nivoju (koncept Reggio Emilia in Waldorfska šola). Druge so bolj avtonomne in likovno ustvarjanje dojemajo kot odprto in integrirano dejavnost, ki je otrokom dostopna pogosteje kot likovna vzgoja našega javnega šolstva, kjer se jo ocenjuje in obravnava kot ločen predmet. Nadalje tudi institucije, kot so galerije in muzeji, preobražajo svojo funkcijo in jo odpirajo na pedagoško področje. Njihova vloga postaja vedno bolj izobraževalne narave. V sodobni umetnostni instituciji se manjša prepad med umetniškim delom in gledalcem z aktivno participacijo zadnjega v poskusu lastne interpretacije umetniških del. Na koncu ne obstaja enoznačna definicija umetnosti in ustvarjalnosti, tako kot ne obstaja ena pot oziroma smer spajanja umetnosti in izobraževanja. Obstajajo zgolj različni prijemi estetske oz. likovnoumetnostne vzgoje, ki bolj ali manj učinkovito vplivajo na vseživljenjsko ustvarjalnost posameznika.
Ključne besede: alternativni pedagoški koncepti, poučevanje kot umetnost, sodobna umetnost, likovna pedagogika, likovna ustvarjalnost, muzejska pedagogika.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 563; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

10.
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU LIKOVNE UMETNOSTI
Barbara Seme, 2016, magistrsko delo

Opis: V splošnem teoretičnem delu je neformalno izobraževanje opredeljeno skozi krajši zgodovinski pregled, navedene so definicije in tipi ter v korelaciji s formalnim izpostavljene prednosti in slabosti ter specifike, vezane na pedagoško prakso in psihosocialni pomen neformalnega izobraževanja v razvoju identitete. V nadaljevanju so opredeljene posamezne najpogostejše oblike pedagoškega neformalnega izobraževanja na področju likovne umetnosti s stališča njihovih potencialov uresničevanja ciljev, ki jih formalno izobraževanje ne dosega oz. jih uresničuje manj efektivno. Muzejska pedagogika pomembno prispeva k razvijanju likovnoapreciativnih sposobnosti otrok kot tudi k izgradnji novih estetskih izkušenj. Delavnice in tečaji lahko s svobodnim poseganjem po vsebinah ter časovno neomejenostjo celoviteje predstavljajo sodobne umetniške prakse, tabori in kolonije pa pomembno prispevajo k razvoju socialnih veščin in samostojnosti otrok. Empirični del navaja raziskavo specifik pedagoškega procesa muzejske pedagogike, delavnic in taborov v treh institucijah oz. organizacijah, reprezentativnih na svojem področju delovanja v slovenskem prostoru. Ugotovitve proučevanih primerov so podane s stališča uresničevanja potenicalov neformalnih oblik izobraževanja ter likovnopedagoškega procesa. Raziskani primeri povečini ustrezno izvajajo pedagoško prakso in lahko služijo za primer učinkovitega modela pedagoškega procesa z zastavljenimi nameni in cilji za obravnavane neformalne izobraževalne oblike.
Ključne besede: neformalno izobraževanje, muzejska pedagogika, likovna delavnica, likovni tabor, postmoderni kurikulum
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 593; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici