| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Idejna zasnova kulturnega centra v Strasbourgu : magistrsko delo
Laura Šubić, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge obravnava problem umeščanja kulturnega centra v mesto Strasbourg, ki ima središče, tj. Grande Ile (Veliki otok), ki ga obroblja reka Ill, od leta 1988 pa je vključeno na Unescov seznam kulturne dediščine. Strasbourg igra pomembno vlogo kot poslovno, trgovsko in kulturno središče. Poleg tradicionalne vloge glavnega mesta Alzacije je Strasbourg tudi sedež številnih evropskih institucij in organov, vključno z Evropskim parlamentom, Svetom Evrope in Evropskim sodiščem za človekove pravice. V skladu z veljavno Uredbo "PLU - Règlement graphique et ècrit dètaillè" (PLU - Podrobni grafični in pisni predpisi) morajo vse novogradnje in prenove slediti izvirnemu urbanističnemu konceptu. V teoretičnem in praktičnem delu smo analizirali razvoj osrednjega dela mesta in obstoječo tipologijo stavb. Projektna naloga je usmerjena v zasnovo novega kulturnega središča in njegovega vplivnega območja, ki bi oživilo območje in omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je opredeljen kot center sodobne in urbane ustvarjalnosti, namenjen gledališkim, plesnim, glasbenim, literarnim in drugim dogodkom. Zaradi zelo bogate preteklosti mesta Strasbourg se tu mešajo različne kulture in se tudi združujejo, kar želimo s tem projektom še bolj izpostaviti.
Ključne besede: Strasbourg, kulturni center, kino na prostem, muzej za sodobne umetnike, kultura, arhitektura
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 151; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (59,67 MB)

2.
Muzeji in njihova vpetost v trajnostni turizem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Ajda Benegalija, 2022, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu obravnavamo trajnostna načela in njihov vpliv oziroma pomembnosti pri delovanju dveh kulturnih ustanov s katerima smo sodelovali pri našem zaključnem delu – Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. V nalogi predstavljamo trajnostni turizem kot enega od pomembnejših oblik turizma in z njem povezana trajnostna načela na katerih le-ta temelji. Predstavili smo tudi pojem kulturnega turizma, ki se vedno bolj povezuje s trajnostnim poslovanjem kulturnih ustanov, kar smo raziskovali v našem zaključnem delu. S pomočjo raziskave literature na omenjenih področjih smo si zastavili teoretično osnovo naloge s katero smo si pomagali pri raziskovalnem delu. Osnova raziskovalnega dela zaključne naloge so fokusne skupine, ki smo jih izvedli v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, kjer smo raziskovali vključevanje trajnostnega turizma oziroma njegovih načel v omenjenih kulturnih ustanovah kot pomemben dejavnik za ohranjanje kulturne dediščine, ki jo predstavljata. Prav tako smo raziskovali njun razvoj na področju trajnosti. S pomočjo opravljene raziskave smo ugotovili, da se Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki zavedata pomena trajnosti za ohranjanje dediščine, saj pri svojem delovanju upoštevata vidike trajnosti in uporabljata oziroma se zavedata trajnostnih načel, ki jih opredeljuje trajnostni turizem. Obe omenjeni ustanovi si prizadevata za ohranjanje dediščine in ohranitev stavbe/prostora kjer delujeta za prihodnje generacije obiskovalcev, kar je tudi namen trajnostnega turizma.
Ključne besede: Trajnostna načela, ohranjanje dediščine, kulturni turizem, Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 137; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
Pouk geografije in zgodovine v muzeju in arhivu
Andreja Lajh, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je analizirati pedagoško ponudbo slovenskih muzejev in arhivov, ki jo nudijo šolskim skupinam, s posebnim poudarkom na dveh ustanovah – Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož in Zgodovinskem arhivu Ptuj. V teoretičnem delu naloge smo predstavili muzej in arhiv kot ustanovi, sodelovanje šol z muzeji in arhivi, medpredmetno povezovanje kot način pedagoškega dela v muzeju in arhivu, oblike, metode in učne pripomočke za vzgojno-izobraževalno delo v muzeju in arhivu ter opravili pregled obstoječih vsebin za učence v izbranih slovenskih muzejih in arhivih. V empiričnem delu smo se posvetili dvema izbranima ustanovama, in sicer Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož in Zgodovinskemu arhivu Ptuj. Na primeru izbranih ustanov smo opravili podrobnejši pregled pedagoških vsebin. Ugotovili smo, da obe ustanovi sodelujeta z okoliškimi osnovnimi in srednjimi šolami, jim nudita različne pedagoške programe, učne ure, vodenja po razstavah ipd. Šole se za obisk pogosto odločajo in na tak način popestrijo in poglobijo pouk. Na podlagi pregleda ponujenih učnih vsebin smo nato za vsako ustanovo pripravili po dve pedagoški delavnici v obliki učnih priprav s prilogami (npr. učni list). Eno od delavnic, pripravljeno za muzej, smo z dijaki tudi izvedli v praksi in tako opravili pedagoški eksperiment, s katerim smo med drugim ugotavljali odnos dijakov do pouka v ustanovah. Ugotovili smo, da večini dijakov drugačen način dela, ki ga nudijo ustanove, kot sta muzej in arhiv, odgovarja, na tak način si učno snov lažje in bolje zapomnijo, menjava okolja pozitivno vpliva na njihovo motivacijo. Kljub temu se je potrebno zavedati, da je nekaterim dijakom bližji klasični način pouka v učilnici.
Ključne besede: muzej, arhiv, pedagoški programi, pouk geografije, pouk zgodovine
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 410; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

4.
Celostne grafične podobe kot oblika vizualnega folklorizma na Slovenskem : diplomsko delo
Pija Ferk, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo folklorizem, njegovo korespondenco s področjem folklore ter njegovo povezavo s kreacijo nacionalne identitete. Delo je namenjeno raziskavi folklorizma, njegovih simbolov in uporabe v celostnih grafičnih podobah etnografskih muzejev v Sloveniji. Predstavlja kombinacijo etnografske raziskave in vizualnega oblikovanja. V delu analiziramo pomen folklorizma v okviru nacionalne identitete. Ta je močan faktor pri združitvi ljudstva s podobnimi šegami in navadami v skupen narod in tako prenašanju kulture na naslednje generacije. Dodatno v delu analiziramo pogostost simbolov folklorizma v celostnih grafičnih podobah slovenskih muzejev. Ugotovitve kažejo, da je najpogostejši simbol rozeta, znak, vklesan na nosilni tram bivanjske hiše nekdanjega slovenskega kmeta. Slednji produkt je ugotovitev funkcije likovnega folklorizma pri oblikovanju celostne grafične podobe za slovenski etnografski muzej. Čeprav je folklorizem pomemben pri oblikovanju logotipa s specifičnim simbolom, pogosto tudi ni prisoten pri izdelavi celostne grafične podobe.
Ključne besede: celostna grafična podoba, etnografski muzej, folklorizem, nacionalna identiteta, vizualna sporočila
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 364; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

5.
Analiza posjetitelja Muzeja krapinskih neandertalaca s ciljem prilagođavanja ponude tržišnim segmentima
Sara Barić, 2020, diplomsko delo

Opis: U diplomskom smo se radu posvetili Muzeju krapinskih neandertalaca i stvaranju prijedloga ponude prilagođene tržišnim segmentima. Muzej krapinskih neandertalaca nalazi se uz Nalazište krapinskih neandertalaca Hušnjakovo, koje je zaštićeno kao prvi paleontološki spomenik prirode u Hrvatskoj. U teorijskom dijelu rada smo definirali pojmove posjetitelja, kulturnog turizma, kulturne baštine, muzeja, turističke ponude i tržišnog segmenta. Kod prikaza područja istraživanja smo se usredotočili na grad Krapinu gdje se Muzej nalazi i njegovu turističku ponudu, a zatim na povijest i današnjost Muzeja krapinskih neandertalaca kao i na trenutnu ponudu za posjetitelje. U nastavku smo pomoću SWOT i benchmark analize došli do nedostataka i mogućnosti glede prilagodbe ponude potencijalnim tržišnim segmentima. U empirijskom dijelu diplomskog rada kvantitativno smo prema zadanim varijablama istražili, koji se dva tržišni segmenti najčešće pojavljuju u Muzeju. Na osnovi istraživanja smo došli do cilja diplomskog rada što je davanje prijedloga za prilagođavanje ponude tržišnim segmentima s namjerom da naši prijedlozi služe Muzeju krapinskih neandertalaca kod stvaranja i nadogradnje buduće ponude.
Ključne besede: posjetitelj, Muzej krapinskih neandertalaca, turistička ponuda, tržišni segment, kulturna baština
Objavljeno v DKUM: 09.07.2021; Ogledov: 506; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
Posavska književna dediščina in njeno vključevanje v turizem : Antologija posavskih literatov. Literarno ustvarjanje v Posavju od reformacije do današnjih dni
Mojca Bračun, 2021

Opis: Monografija prinaša del izsledkov projekta ŠIPK – Slomškov literarni festival, ki ga je leta 2020 Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru izvedla skupaj z Društvom 1824 iz Brežic. Namen raziskave je bil analizirati in ovrednotiti literarno dediščino Posavja in Brežic od protestantizma do danes ter jo vključiti v turistično ponudbo z novim turističnim proizvodom, imenovanim Slomškov literarni festival. Skozi raziskovanje se je potrdilo, da je oblikovanje dodatnega turističnega proizvoda s področja kulturnega turizma v Brežicah potrebno, saj sodi kraj med turistično najbolj obiskane slovenske občine. Ugotovitve so pokazale, da imajo posavski ustvarjalci zajeten in pester opus, ki ga je mogoče vključiti v festivalsko dogajanje v kraju, hkrati pa tudi v razstave in koncertne dogodke po drugih posavskih mestih. Tovrstno vključevanje literarne dediščine v turistično ponudbo sodi med aktualne trende na področju kulturnega turizma. K zelo pomembnemu rezultatu našega projekta, ki ga velja dodatno izpostaviti, prištevamo nastanek svojevrstne antologije posavske književnosti, ki je del te monografije, saj je skozi raziskovanje, prebiranje in analize nastal obsežen seznam ustvarjalk in ustvarjalcev, podatkov o njih samih in o njihovih delih.
Ključne besede: turizem, literarna dediščina, Posavje, Brežice, festival, muzej
Objavljeno v DKUM: 30.03.2021; Ogledov: 467; Prenosov: 35
URL Povezava na datoteko

7.
Oblikovanje multisenzorne izkušnje v Posavskem muzeju Brežice
Alen Weber, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem je dinamična, razvijajoča se panoga, ki se nenehno prilagaja svetovnim trendom in praksam. Na začetku 21. stoletja turizem postaja ekonomija doživetij in počasi prehaja iz ponujanja storitev v uprizarjanje kakovostnih izkušenj. Koncept izkustvene ekonomije sta na področje turizma umestila Pine in Gilmore leta 1998. Od takrat so se na področju ustvarjanja kakovostnih izkušenj razvile različne metode oblikovanja izkušnje. Eden izmed vidikov uprizarjanja kakovostne izkušnje je vključevanje človeških čutil v ponudbo oziroma oblikovanje multisenzorne izkušnje. Ta vidik temelji na paradigmi utelešenja, ki med drugim pravi, da ljudje spoznavamo svet preko petih čutil. Tako nekateri pravijo, da je kakovost turistične izkušnje odvisna od uspešnosti stimuliranja čim večjega števila čutil. Posavski muzej Brežice je turistični produkt, ki je lahko s svojo prostorsko veličino in priljubljenostjo idealen za razvoj multisenzorne ponudbe. Stanje senzorne dimenzije v muzeju in kako jo izboljšati smo preverjali z anketno raziskavo, ki je bila izvedena na obiskovalcih muzeja. Analiza je pokazala, da v ponudbi muzeja prevladuje vid, največji potencial za razvoj pa ima sluh. Rezultati raziskave morajo biti postavljeni v kontekst epidemije covida-19, saj je bila stimulacija nekaterih čutil, največ dotika, iz varnostnih razlogov zelo omejena.
Ključne besede: multisenzorni turizem, oblikovanje multisenzorne izkušnje, izkustvena ekonomija, Posavski muzej Brežice, čutila
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 619; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

8.
Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja Brežice
Anja Kraševec, 2020, diplomsko delo

Opis: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 747; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

9.
Izbrane aktivnosti v muzeju za učence tretjega razreda osnovne šole
Nina Novak, 2020, magistrsko delo

Opis: Muzeji so bogat vir znanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2020) je v Sloveniji kar 1.446 muzejev in galerij, zato je smiselno, da so ti sredstvo za dosego ciljev nacionalnega učnega načrta pri vseh predmetih. V magistrskem delu smo se osredinili na aktivnosti v muzeju, ki so primerne za uresničitev ciljev pri predmetu spoznavanje okolja za tretji razred osnovne šole. V teoretičnem delu je predstavljen pouk v muzeju. Predstavljeni so modeli učenja in poučevanja ter vrste aktivnosti, ki se lahko uporabijo v muzeju skladno s cilji iz nacionalnega učnega načrta. Raziskali smo, kako so cilje dosegli avtorji priročnikov za učitelje in učbeniških kompletov večjih slovenskih založb. Nato smo predstavili potek priprave muzejskega programa. Sledijo predstavljeni primeri dobre prakse pri nas in po svetu. V zadnjem poglavju teoretičnega dela so predstavljeni Pokrajinski muzej Maribor in tri razstave, ki so pozneje uporabljene v praktičnem delu magistrskega dela. V praktičnem delu smo zapisali aktivnosti, ki jih lahko učitelji izvedejo v Pokrajinskem muzeju Maribor z učenci tretjih razredov. Te so načrtovane tako, da jih lahko učitelj prilagodi glede na specifike in zmožnosti posameznega razreda. Učne aktivnosti smo samo načrtovali.
Ključne besede: muzej, izobraževalna vloga muzeja, 3. razred, aktivnosti, Pokrajinski muzej Maribor
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1083; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

10.
Izdelava multimedijskega vodiča za muzeje : magistrsko delo
Matej Novak, 2019, magistrsko delo

Opis: Uporaba GPS za navigacijo po mestu ali na daljšem potovanju je za veliko ljudi del vsakdana. Navigacija v prostoru predstavlja zahtevnejši problem in še ni uveljavljena in standardizirana. Kljub temu že obstajajo primeri implementacije in uporabe navigacije v prostoru. Cilj magistrske naloge je izdelati vodič za razstavo muzeja in uporabiti eno izmed metod za določanje položaja v prostoru s pomočjo Beaconov in tehnologije Bluetooth. Delo obsega razumevanje vseprisotnega računalništva, metode in matematične temelje za določanja položaja, opis arhitekture, delovanja in implementacije muzejskega vodiča. V zaključku smo opravili še testiranje metod najbližji oddajnik in krožna lateracija ali t. i. trilateracija in preverili, katero metodo lahko uporabimo za končno različico aplikacije.
Ključne besede: Vseprisotno računalništvo, Beacon, Bluetooth, Android, krožna lateralcija, trilateracija, muzej
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 712; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici