Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Učni proces, ki temelji na predpostavkah konstruktivizma, poudarja dvoje, in sicer: aktivno vlogo učenca in njegovo predznanje. Slednje lahko učenec izgrajuje, dopolnjuje z na novo pridobljenim znanjem. Takšen pouk lahko izvedemo z različnimi didaktičnimi strategijami, med katerimi izstopa raziskovalni pouk. Kljub temu da je takšen pouk osredinjen na učenca (raziskovalca), je pomemben tudi učitelj, saj načrtuje pouk, za katerega je potrebna dobra strokovna podkovanost. Že učna načrta za predmet spoznavanje okolja in predmet družba »napeljujeta« k temu, da je nekatere vsebine priporočljivo izvesti v neposrednem okolju. Tako lahko učenci teoretično znanje kulturne dediščine nadgradijo v ustanovah, kot so muzeji. V teoretičnem delu magistrske naloge je poudarjen konstruktivizem, raziskovalni pouk, kulturna dediščina in muzej. Predstavljen je tudi Pomurski muzej Murska Sobota in njegovi prostori z zbirkami. Namen magistrske naloge je prikazati primere načrtovanih učnih aktivnosti v izbranem muzeju za učence od 1. do 4. razreda pri predmetu spoznavanje okolja in predmetu družba ter podrobnejšo učno pripravo za učence 5. razreda pri predmetu družba, v katero smo vpeljali stopnje raziskovalnega pouka. Pri tem smo izhajali iz ciljev vsebin kulturne dediščine iz učnih načrtov omenjenih predmetov. Z aktivnostmi smo želeli prikazati, da kljub temu da načrtovanje obiska muzeja in raziskovalnega pouka vzameta ogromno časa, lahko učitelji lažje dosegajo cilje kulturne dediščine v neposrednem učnem okolju in uporabljajo takšne strategije, ki vplivajo na uspešno izgradnjo znanja učencev.
Ključne besede: raziskovalni pouk, predmet spoznavanje okolja, predmet družba, kulturna dediščina, muzej
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 53
Celotno besedilo (6,35 MB)

Opis: V zaključnem delu obravnavamo trajnostna načela in njihov vpliv oziroma pomembnosti pri delovanju dveh kulturnih ustanov s katerima smo sodelovali pri našem zaključnem delu – Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. V nalogi predstavljamo trajnostni turizem kot enega od pomembnejših oblik turizma in z njem povezana trajnostna načela na katerih le-ta temelji. Predstavili smo tudi pojem kulturnega turizma, ki se vedno bolj povezuje s trajnostnim poslovanjem kulturnih ustanov, kar smo raziskovali v našem zaključnem delu. S pomočjo raziskave literature na omenjenih področjih smo si zastavili teoretično osnovo naloge s katero smo si pomagali pri raziskovalnem delu. Osnova raziskovalnega dela zaključne naloge so fokusne skupine, ki smo jih izvedli v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, kjer smo raziskovali vključevanje trajnostnega turizma oziroma njegovih načel v omenjenih kulturnih ustanovah kot pomemben dejavnik za ohranjanje kulturne dediščine, ki jo predstavljata. Prav tako smo raziskovali njun razvoj na področju trajnosti. S pomočjo opravljene raziskave smo ugotovili, da se Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki zavedata pomena trajnosti za ohranjanje dediščine, saj pri svojem delovanju upoštevata vidike trajnosti in uporabljata oziroma se zavedata trajnostnih načel, ki jih opredeljuje trajnostni turizem. Obe omenjeni ustanovi si prizadevata za ohranjanje dediščine in ohranitev stavbe/prostora kjer delujeta za prihodnje generacije obiskovalcev, kar je tudi namen trajnostnega turizma.
Ključne besede: Trajnostna načela, ohranjanje dediščine, kulturni turizem, Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 952; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo folklorizem, njegovo korespondenco s področjem folklore ter njegovo povezavo s kreacijo nacionalne identitete. Delo je namenjeno raziskavi folklorizma, njegovih simbolov in uporabe v celostnih grafičnih podobah etnografskih muzejev v Sloveniji. Predstavlja kombinacijo etnografske raziskave in vizualnega oblikovanja. V delu analiziramo pomen folklorizma v okviru nacionalne identitete. Ta je močan faktor pri združitvi ljudstva s podobnimi šegami in navadami v skupen narod in tako prenašanju kulture na naslednje generacije. Dodatno v delu analiziramo pogostost simbolov folklorizma v celostnih grafičnih podobah slovenskih muzejev. Ugotovitve kažejo, da je najpogostejši simbol rozeta, znak, vklesan na nosilni tram bivanjske hiše nekdanjega slovenskega kmeta. Slednji produkt je ugotovitev funkcije likovnega folklorizma pri oblikovanju celostne grafične podobe za slovenski etnografski muzej. Čeprav je folklorizem pomemben pri oblikovanju logotipa s specifičnim simbolom, pogosto tudi ni prisoten pri izdelavi celostne grafične podobe.
Ključne besede: celostna grafična podoba, etnografski muzej, folklorizem, nacionalna identiteta, vizualna sporočila
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 861; Prenosov: 84
Celotno besedilo (3,48 MB)

Opis: Monografija prinaša del izsledkov projekta ŠIPK – Slomškov literarni festival, ki ga je leta 2020 Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru izvedla skupaj z Društvom 1824 iz Brežic. Namen raziskave je bil analizirati in ovrednotiti literarno dediščino Posavja in Brežic od protestantizma do danes ter jo vključiti v turistično ponudbo z novim turističnim proizvodom, imenovanim Slomškov literarni festival. Skozi raziskovanje se je potrdilo, da je oblikovanje dodatnega turističnega proizvoda s področja kulturnega turizma v Brežicah potrebno, saj sodi kraj med turistično najbolj obiskane slovenske občine. Ugotovitve so pokazale, da imajo posavski ustvarjalci zajeten in pester opus, ki ga je mogoče vključiti v festivalsko dogajanje v kraju, hkrati pa tudi v razstave in koncertne dogodke po drugih posavskih mestih. Tovrstno vključevanje literarne dediščine v turistično ponudbo sodi med aktualne trende na področju kulturnega turizma. K zelo pomembnemu rezultatu našega projekta, ki ga velja dodatno izpostaviti, prištevamo nastanek svojevrstne antologije posavske književnosti, ki je del te monografije, saj je skozi raziskovanje, prebiranje in analize nastal obsežen seznam ustvarjalk in ustvarjalcev, podatkov o njih samih in o njihovih delih.
Ključne besede: turizem, literarna dediščina, Posavje, Brežice, festival, muzej
Objavljeno v DKUM: 30.03.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 59
Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 1327; Prenosov: 150
Celotno besedilo (2,15 MB)