| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza posjetitelja Muzeja krapinskih neandertalaca s ciljem prilagođavanja ponude tržišnim segmentima
Sara Barić, 2020, diplomsko delo

Opis: U diplomskom smo se radu posvetili Muzeju krapinskih neandertalaca i stvaranju prijedloga ponude prilagođene tržišnim segmentima. Muzej krapinskih neandertalaca nalazi se uz Nalazište krapinskih neandertalaca Hušnjakovo, koje je zaštićeno kao prvi paleontološki spomenik prirode u Hrvatskoj. U teorijskom dijelu rada smo definirali pojmove posjetitelja, kulturnog turizma, kulturne baštine, muzeja, turističke ponude i tržišnog segmenta. Kod prikaza područja istraživanja smo se usredotočili na grad Krapinu gdje se Muzej nalazi i njegovu turističku ponudu, a zatim na povijest i današnjost Muzeja krapinskih neandertalaca kao i na trenutnu ponudu za posjetitelje. U nastavku smo pomoću SWOT i benchmark analize došli do nedostataka i mogućnosti glede prilagodbe ponude potencijalnim tržišnim segmentima. U empirijskom dijelu diplomskog rada kvantitativno smo prema zadanim varijablama istražili, koji se dva tržišni segmenti najčešće pojavljuju u Muzeju. Na osnovi istraživanja smo došli do cilja diplomskog rada što je davanje prijedloga za prilagođavanje ponude tržišnim segmentima s namjerom da naši prijedlozi služe Muzeju krapinskih neandertalaca kod stvaranja i nadogradnje buduće ponude.
Ključne besede: posjetitelj, Muzej krapinskih neandertalaca, turistička ponuda, tržišni segment, kulturna baština
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Posavska književna dediščina in njeno vključevanje v turizem
Mojca Bračun, 2021

Opis: Monografija prinaša del izsledkov projekta ŠIPK – Slomškov literarni festival, ki ga je leta 2020 Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru izvedla skupaj z Društvom 1824 iz Brežic. Namen raziskave je bil analizirati in ovrednotiti literarno dediščino Posavja in Brežic od protestantizma do danes ter jo vključiti v turistično ponudbo z novim turističnim proizvodom, imenovanim Slomškov literarni festival. Skozi raziskovanje se je potrdilo, da je oblikovanje dodatnega turističnega proizvoda s področja kulturnega turizma v Brežicah potrebno, saj sodi kraj med turistično najbolj obiskane slovenske občine. Ugotovitve so pokazale, da imajo posavski ustvarjalci zajeten in pester opus, ki ga je mogoče vključiti v festivalsko dogajanje v kraju, hkrati pa tudi v razstave in koncertne dogodke po drugih posavskih mestih. Tovrstno vključevanje literarne dediščine v turistično ponudbo sodi med aktualne trende na področju kulturnega turizma. K zelo pomembnemu rezultatu našega projekta, ki ga velja dodatno izpostaviti, prištevamo nastanek svojevrstne antologije posavske književnosti, ki je del te monografije, saj je skozi raziskovanje, prebiranje in analize nastal obsežen seznam ustvarjalk in ustvarjalcev, podatkov o njih samih in o njihovih delih.
Ključne besede: turizem, literarna dediščina, Posavje, Brežice, festival, muzej
Objavljeno: 30.03.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 14
URL Povezava na datoteko

3.
Oblikovanje multisenzorne izkušnje v Posavskem muzeju Brežice
Alen Weber, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem je dinamična, razvijajoča se panoga, ki se nenehno prilagaja svetovnim trendom in praksam. Na začetku 21. stoletja turizem postaja ekonomija doživetij in počasi prehaja iz ponujanja storitev v uprizarjanje kakovostnih izkušenj. Koncept izkustvene ekonomije sta na področje turizma umestila Pine in Gilmore leta 1998. Od takrat so se na področju ustvarjanja kakovostnih izkušenj razvile različne metode oblikovanja izkušnje. Eden izmed vidikov uprizarjanja kakovostne izkušnje je vključevanje človeških čutil v ponudbo oziroma oblikovanje multisenzorne izkušnje. Ta vidik temelji na paradigmi utelešenja, ki med drugim pravi, da ljudje spoznavamo svet preko petih čutil. Tako nekateri pravijo, da je kakovost turistične izkušnje odvisna od uspešnosti stimuliranja čim večjega števila čutil. Posavski muzej Brežice je turistični produkt, ki je lahko s svojo prostorsko veličino in priljubljenostjo idealen za razvoj multisenzorne ponudbe. Stanje senzorne dimenzije v muzeju in kako jo izboljšati smo preverjali z anketno raziskavo, ki je bila izvedena na obiskovalcih muzeja. Analiza je pokazala, da v ponudbi muzeja prevladuje vid, največji potencial za razvoj pa ima sluh. Rezultati raziskave morajo biti postavljeni v kontekst epidemije covida-19, saj je bila stimulacija nekaterih čutil, največ dotika, iz varnostnih razlogov zelo omejena.
Ključne besede: multisenzorni turizem, oblikovanje multisenzorne izkušnje, izkustvena ekonomija, Posavski muzej Brežice, čutila
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

4.
Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja Brežice
Anja Kraševec, 2020, diplomsko delo

Opis: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

5.
Izbrane aktivnosti v muzeju za učence tretjega razreda osnovne šole
Nina Novak, 2020, magistrsko delo

Opis: Muzeji so bogat vir znanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2020) je v Sloveniji kar 1.446 muzejev in galerij, zato je smiselno, da so ti sredstvo za dosego ciljev nacionalnega učnega načrta pri vseh predmetih. V magistrskem delu smo se osredinili na aktivnosti v muzeju, ki so primerne za uresničitev ciljev pri predmetu spoznavanje okolja za tretji razred osnovne šole. V teoretičnem delu je predstavljen pouk v muzeju. Predstavljeni so modeli učenja in poučevanja ter vrste aktivnosti, ki se lahko uporabijo v muzeju skladno s cilji iz nacionalnega učnega načrta. Raziskali smo, kako so cilje dosegli avtorji priročnikov za učitelje in učbeniških kompletov večjih slovenskih založb. Nato smo predstavili potek priprave muzejskega programa. Sledijo predstavljeni primeri dobre prakse pri nas in po svetu. V zadnjem poglavju teoretičnega dela so predstavljeni Pokrajinski muzej Maribor in tri razstave, ki so pozneje uporabljene v praktičnem delu magistrskega dela. V praktičnem delu smo zapisali aktivnosti, ki jih lahko učitelji izvedejo v Pokrajinskem muzeju Maribor z učenci tretjih razredov. Te so načrtovane tako, da jih lahko učitelj prilagodi glede na specifike in zmožnosti posameznega razreda. Učne aktivnosti smo samo načrtovali.
Ključne besede: muzej, izobraževalna vloga muzeja, 3. razred, aktivnosti, Pokrajinski muzej Maribor
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 417; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

6.
Izdelava multimedijskega vodiča za muzeje
Matej Novak, 2019, magistrsko delo

Opis: Uporaba GPS za navigacijo po mestu ali na daljšem potovanju je za veliko ljudi del vsakdana. Navigacija v prostoru predstavlja zahtevnejši problem in še ni uveljavljena in standardizirana. Kljub temu že obstajajo primeri implementacije in uporabe navigacije v prostoru. Cilj magistrske naloge je izdelati vodič za razstavo muzeja in uporabiti eno izmed metod za določanje položaja v prostoru s pomočjo Beaconov in tehnologije Bluetooth. Delo obsega razumevanje vseprisotnega računalništva, metode in matematične temelje za določanja položaja, opis arhitekture, delovanja in implementacije muzejskega vodiča. V zaključku smo opravili še testiranje metod najbližji oddajnik in krožna lateracija ali t. i. trilateracija in preverili, katero metodo lahko uporabimo za končno različico aplikacije.
Ključne besede: Vseprisotno računalništvo, Beacon, Bluetooth, Android, krožna lateralcija, trilateracija, muzej
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 357; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

7.
Preizkušanje praktično manipulativnih metod pri prilagajanju artefektov za slepe in slabovidne
Tamara Šuc, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu najprej predstavimo značilnosti specifičnega doživljanja sveta pri slepih in slabovidnih osebah in sicer na kakšen način in preko katerih zaznavnih kanalov si slepi in slabovidni ljudje ustvarjajo sliko oziroma podobo o njihovi okolici in dogajanju v njej. Omenjena skupina posameznikov si svet interpretira s pomočjo drugih čutov in v sodelovanju delujočih zaznavnih poti in priučenih ter izurjenih občutkov. Te vrline uporabljajo pri komunikaciji z drugimi, tako pri prejemanju kot posredovanju informacij. Predvsem tip je tisti, ki jim omogoča konkretno povezavo z zunanjim svetom, sluh pa tisti, ki jim tudi na daljavo nudi možnost sprejemanja okolice in okoliščin, v katerih se nahajajo. Ne glede na vse naštete, nekoliko drugačne in prilagojene načine zaznavanja so slepi in slabovidni pravnomočni posamezniki, ki so kot vsi ostali predstavniki ranljivih skupin skupaj z normativnimi ljudmi povsem enakopravni in morajo kot taki biti tudi obravnavani. Nadalje se v magistrski nalogi posvetimo pravicam, ki jih imajo in jih morajo biti deležni v zakonu tako imenovani invalidi in povzamemo relevantne člene iz sprejetega zakona, nanašajoče se na skupino slepih in slabovidnih. Enakopravnost se kaže na mnogih področjih, eno izmed njih, ki smo ga tudi izpostavili, je dostopnost kulturnih dobrin, natančneje muzejev in njihovih vsebin oziroma programov. Prikazali smo stanje stopnje prilagojenosti slovenskih muzejev, navedli možne in obstoječe načine prilagoditev ter predstavili Muzej Dravograd kot enega izmed teh, ki si želijo svoje vsebine narediti dostopne omenjenim skupinam ljudi. Po opisu zbirke in artefaktov, ki se v njej nahajajo, smo izpostavili tiste, ki smo jih z določenimi praktično manipulativnimi metodami prilagodili in s tem omogočili, da jih slepi in slabovidni zaznajo preko njihovih bolje delujočih kanalov percepcije. V empiričnem delu smo učinkovitost metod preizkusili tudi v praksi skozi vodstvo slepih in slabovidnih oseb po razstavi. Učinkovitost in ustreznost prilagojenih artefaktov smo preverjali oz. analizirali skozi observacijo v kombinaciji z intervjujem slepih in slabovidnih oseb ob koncu vodstva. Rezultate smo analizirali in ugotovili, katere metode so se izkazale kot učinkovite, podrobneje v katerih aspektih in obenem na katerih področjih bi jih lahko še dopolnili, izboljšali ali spremenili. V praktičnem delu magistrskega dela predstavljamo rezultate in posamezne artefakte, ki smo jih v raziskavi prilagajali.
Ključne besede: prilagojen muzej, slepi in slabovidni, dostopnost, metode prilagajanja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 356; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

8.
Vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri pouka družboslovnih vsebin
Klemen Hameršak, 2019, magistrsko delo

Opis: Na kakšen način učencem predstaviti življenje in delo nekoč, stare predmete in običaje? Kako vse to aktualizirati in prikazati medpredmetno? Na ti vprašanji lahko odgovorimo kar z besedo delavnica. Skozi delavnice lahko učencem najbolje predstavimo bogato kulturno dediščino lokalnega okolja in jim ponudimo konkretne izkušnje. Na ta način jim s pomočjo izkustvenega učenja pomagamo, da pridobljeno znanje na podlagi izkušenj tudi ponotranjijo. V povezavi z našim lokalnim muzejem, »Grilovo zbirko kulturne dediščine«, ki je shranjena v gradu v Račah, smo oblikovali delavnice za učence 4. razreda osnovne šole in jim tako prikazali del kulturne dediščine iz našega okolja. Z magistrskim delom smo raziskovali in predstavili vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri družboslovnih vsebinah pouka. Načrtovali smo dve delavnici za učence, ki smo ju izvedli na dveh različnih lokacijah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili različne pristope poučevanja, ki jih uporabljamo pri učenju in poučevanju izven učilnice, muzejsko pedagogiko in sam pojem kulturne dediščine. Nato smo omenili običaje, povezane z našimi delavnicami, in predstavili »Grilovo zbirko kulturne dediščine«. V praktičnem delu smo v obliki učnih priprav z vključenimi prilogami opisali delavnice in njihov potek. Vsako delavnico smo razdelili na 3 dele: uvodni del, pri katerem smo preverili predznanje in učence pripravili na delavnico, glavni del, ki je trajal cel dan in je bil izveden izven učilnice ter evalvacijsko uro v učilnici, pri kateri smo preverili, kaj so se učenci naučili; učence smo vodili še pri izdelavi plakatov in miselnih vzorcev.
Ključne besede: kulturna dediščina, muzej, muzejska pedagogika, Grilova zbirka kulturne dediščine, delavnice.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 606; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

9.
Idejna zasnova otroškega muzeja v Mariboru
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je predstaviti otroški muzej in razviti njegovo idejno zasnovo. Muzej, ki bi bil v prvi vrsti namenjen otrokom, bi bil v Mariboru. S tem bi mesto dobilo dodatno vrednost, hkrati pa bi se povečala turizem in število obiskovalcev, ne le otrok, ampak tudi družin. V uvodnem delu so predstavljena muzeološka izhodišča in muzej, v nadaljevanju pa smo se posvetili otroškemu muzeju in njegovemu razvoju v Sloveniji in Evropi. V Sloveniji je edini otroški muzej v Celju, Hermanov brlog. Zaradi nove družbene vloge muzejev so se v našem prostoru mnogi splošni muzeji začeli ozirati tudi na otroke. V ta namen so razvili programe, ki so namenjeni najmlajšim obiskovalcem. Otroški muzej se od ostalih muzejev razlikuje po tem, da je njegovo bistvo učenje skozi igro, posledično so aktivnosti zasnovane na način, da pri otrocih vzbujajo radovednost. Otroški muzeji ne nudijo le učenja, temveč predstavljajo pomemben prostor, kjer lahko družine kvalitetno preživljajo prosti čas. V drugem delu smo razvili zasnovo otroškega muzeja. Oblikovan je idejni koncept razstav, programov in zbirk, skozi katere bi potekalo aktivno učenje in spoznavanje, ki bi ga izvajali muzejski pedagogi ali kustosi. Njihova primarna naloga bi bila, da bi pri mladih obiskovalcih na zanimiv, igriv in privlačen način spodbujali zavest o kulturni, naravni in umetniški dediščini. V idejno zasnovo sta vpeljana oba muzeološka koncepta, tako tradicionalni kot tudi sodobni. To se nam je zdelo smiselno, saj daje prav preplet konceptov otrokom možnost, da poleg spoznavanja novih dejstev sodelujejo v raznih aktivnostih. Da bi otroški muzej deloval uspešno, je treba upoštevati tudi učna sredstva, metode in oblike dela, ki se spreminjajo glede na starost obiskovalcev.
Ključne besede: otroški muzej, muzejska pedagogika, zbirke, razstave, programi.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 497; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

10.
Trajnostna zasnova ribiškega in kulturnega centra v Vojniku
Jernej Oprčkal, 2019, magistrsko delo

Opis: Ribiški in kulturni center v Vojniku predstavlja izhodišče za pospešeni razvoj kulturne dejavnosti v občini Vojnik in pomembno vpliva na promocijo ribištva v Sloveniji. Umestitev ribiškega centra v Vojnik pomeni veliko priložnost za nadaljnji razvoj lokalne turistične ponudbe, saj bodo odslej Vojnik obiskovali gostje iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine. Z upoštevanjem trajnostnih vidikov smo izdelali idejno zasnovo centra, ki je okoljsko sprejemljiva, hkrati pa arhitektura ohranja svojo izrazno moč. Uporaba lesene nosilne konstrukcije kot tudi lesa na fasadi stavbo povezuje z naravnim okoljem, v katerega je ta umeščena. Kljub temu, da je center zasnovan kot kompleks več organsko oblikovanih objektov, ki jih združuje prav tako organsko oblikovana ravna streha, se je za smiselno izbiro izkazala lesena nosilna konstrukcija, sestavljena iz lesenih lepljenih stebrov in prečnih nosilcev ter CLT križno lepljenih lesenih plošč, ki tvorijo ostrešje. Lesena konstrukcija je v primerjavi z drugimi možnostmi najbolj trajnostna, saj omogoča uporabo lokalnega materiala, pri predelavi in proizvodnji lesa se izkorišča najmanj energije, material ima še po koncu uporabe vrednost biomase, gradnja s prefabriciranimi lepljenimi lesenimi elementi pa je hitra, enostavna in natančna. Veliko površino ravne strehe smo izkoristili za izvedbo ekstenzivne zelene strehe. S tem dejanjem smo naravnemu okolju povrnili zeleno površino, ki smo mu jo prej zaradi postavitve objekta odvzeli.
Ključne besede: kulturni center, ribiški center, ribiški muzej, trajnostna arhitektura, Vojnik
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 373; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (131,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici