| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv ameriškega imperializma na islamski fundamentalizem
Valentina Kavnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse pogosteje smo priča terorističnim dejanjem, ki so naperjena proti Ameriki in Zahodu. Namen tega diplomskega dela je predstaviti glavne vzroke za nastanek radikalnih islamističnih organizacij, ki so odgovorne za nekatera izmed teh dejanj. Vse teroristične organizacije kot glavni vzrok navajajo naraščajoče nezadovoljstvo in selektivno vmešavanje ameriške politike v svetovno dogajanje. To je še posebej očitno na primeru Bližnjega vzhoda, kjer že desetletja traja spor med Izraelom in Palestino.
Ključne besede: fundamentalizem, terorizem, imperializem, islam, Judje, muslimani, Arabci, Združene države Amerike, Izrael, Palestina
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 4248; Prenosov: 660
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Vpliv vahabizma kot grožnja na Balkanu : diplomsko delo
Andrej Beljan, 2010, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: verstva, vahabizem, fundamentalizem, muslimani, islamska verska skupnost, Balkan, diplomske naloge
Objavljeno: 12.08.2010; Ogledov: 1883; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (339,73 KB)

3.
4.
Islamski terorizem v Italiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Ana Žežlin, 2012, diplomsko delo

Opis: V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Italija postala privlačna država za mnoge, ki so si želeli ustvariti boljše življenje. Od takrat dalje se število priseljencev in beguncev v Italiji nenehno povečuje. Muslimani v Italiji tvorijo heterogeno skupnost in so naseljeni po celotni državi, največ pa jih je prisotnih na severu države. Italija je ena izmed evropskih držav, kjer so islamski fundamentalisti prisotni v velikem številu. Njihove mreže so razprostrte po celotnem ozemlju, povezave pa imajo tudi s celicami v drugih državah. Čeprav celice v Italiji ne delujejo pod eno samo krovno organizacijo, so med seboj dobro povezane. Če so teroristične skupine v preteklosti izrabljale italijansko ozemlje za zagotavljanje sredstev, orožja, novačenje in radikalizacijo, jim danes ne predstavlja samo območje za zagotavljanje logistične podpore ampak je Italija tudi tarča delovanja teroristov. Teroristične celice se financirajo s pomočjo različnih nezakonitih dejavnosti in z uporabo neformalnih sistemov za prenos denarja. Pri procesu radikalizacije igrajo pomembno vlogo mošeje, ki so lahko vstopna točka za posameznike, ki se odločijo, za sodelovanje v mednarodnem džihadu. V Italiji je mnogo mošej in drugih verskih prostorov, ki jih lahko smatramo za radikalne. Za radikalizacijo posameznikov so pomembne tudi šole o Koranu in zapori, saj so pogosto izrabljeni za indoktrinacijo in širjenje propagande. Teroristične skupine postajajo vse bolj spretne pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Virtualna skupnost lahko mnogo pripomore pri odločitvi posameznikov za džihad, dostop do številnih informacij pa omogoča posameznikovo avtonomno usposabljanje. Čeprav za Italijo soočanje s terorizmom ni novost, ji islamski terorizem predstavlja novo grožnjo. Leta 2005 je napad na London Italijo prebudil, da je začela z aktivnostmi v boju proti terorizmu tudi na domačih tleh, čeprav je bila na mednarodni ravni in v okviru Natovih misij aktivna in pomembna članica že pred tem. Leta 2005 je Italija sprejela novo zakonodajo in se danes uspešno zoperstavlja terorizmu na nacionalni in mednarodni ravni. Ogroženost Italije pred terorističnimi napadi s strani islamskih skrajnežev ostaja na visoki ravni, posebno po napadu v Milanu leta 2009, ko je bila Italija prvič žrtev islamskega terorizma.
Ključne besede: muslimani, Islam, terorizem, teroristične skupine, Italija, diplomske naloge
Objavljeno: 06.06.2012; Ogledov: 1704; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (877,98 KB)

5.
Islamofobija in njeno odražanje
Sabina Libić, 2016, diplomsko delo

Opis: Islamofobijo v vseh segmentih je možno zaslediti povsod po svetu. V kakšni obliki in kako izrazito se nekje pojavi, je odvisno od več dejavnikov, največjo vlogo pri tem imajo mediji, ki velikokrat manipulirajo z javnostjo. Predvsem po terorističnem napadu 11. 9. 2001 v New Yorku opažamo porast sovražnega govora, »zločinov iz sovraštva« in pripisovanja negativih prilastkov k besedi islam, ki se nemalokrat enači s terorizmom, dejanja posameznikov pa nenadoma odražajo celotno religijo. Islamofobija onemogoča normalen odnos med večinskim prebivalstvom in muslimansko manjšino ter njihovo popolno vključitev v družbo. Islamska skupnost je v Sloveniji že tako dolgo prisotna in je že toliko poslovenjena, da sta takšen odpor in nestrpnost do njih že čisto nepotrebna. Njihova dejavnost ne predstavlja nikakršne potencialne nevarnosti, v smislu, da bi lahko njihova prisotnost, običaji in celo izgraditev Islamskega versko-kulturnega centra spremenili podobo tega koščka evropskega krščanska teritorija. Tako kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji živi večinoma krščansko prebivalstvo, a kakor koli bi se branili in izogibali, je v vseh državah prišel čas za priznanje drugih verskih manjšin, ki jim je po zakonskih predpisih treba omogočiti postavitev verskih objektov, kjer bi se lahko opravljali vsi verski običaji. Zdi se, da je Slovenija imela privilegij, da s tem vprašanjem nekaznovano zavlačuje več kot 40 let, saj muslimani še vedno nimajo džamije.
Ključne besede: islam, islamska skupnost, muslimani, islamofobija, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 1204; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (561,12 KB)

6.
Reprezentacija islama in muslimanov v Sloveniji
Urban Hrastnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Religija islam ter njeni predstavniki so v slovenskih medijih pogosto prisotni, in to kljub dejstvu, da je večina Slovencev katoličanov ter je muslimanov v Sloveniji sorazmerno malo. Islam in muslimani so v medijih reprezentirani na način, ki jih prikazuje v povezavi s stereotipi, kot so nasilje, neenakopravnost žensk, terorizem, nazadnjaškost ter »drugačnost« od naše, zahodne družbe. Ti stereotipi segajo daleč nazaj in so se širili tudi na račun orientalizma. Večina novic z omembo islama ali muslimanov je negativnih ter prikazuje religijo islam in njene vernike v povezavi z negativnimi, nasilnimi dejanji. Pričujoča diplomska naloga preučuje reprezentacijo islama ter muslimanov v novicah spletnih informacijskih portalov. V reprezentaciji islama je moč zaznati trend reciklažnega novinarstva, pri katerem se novinarji zaradi časovne stiske zanašajo na informacijska nadomestila tiskovnih agencij, zaradi česar pa se v veliko novicah ponavljajo identični označevalci religije islam ter muslimanov. Vse to vpliva na način in konotacijo reprezentacije islama, na podlagi katere se pri bralcih oblikuje pogled na religijo islam in na njene predstavnike.
Ključne besede: Islam in muslimani, reprezentacija, stereotipi, spletni informacijski portali, orientalizem.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 1322; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

7.
SOCIOLOŠKA IN ZGODOVINSKA OZADJA FENOMENA ISLAMSKE DRŽAVE
Mojca Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: V muslimanskem svetu je vse od približno sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno zaznamovan proces ponovnega dviga islama. Razlogi za aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu segajo v daljno zgodovino islama, ko so se muslimani razcepili na šiitsko in sunitsko vejo islama. Skozi večino zgodovine so vladali suniti. Trenja znotraj teh dveh ločin so prehajala v vedno večje konflikte. Poseganje Zahoda v arabski svet, pa je dodalo še dodaten zagon za nastanek islamskih skrajnih organizacij. Z vprašanjem Palestine se je pričel položaj, ko je pretežen del muslimanov menil, da Zahod do njihovega sveta vodi arogantno in agresivno politiko. Islamsko prebivalstvo se je začelo povezovati proti tuji dominaciji, ki mu je vsiljevala modernizacijo in izkoriščala njihova ozemlja. Religija je začela igrati posebno vlogo, saj je namesto opravljanja svoje prvenstvene funkcije, začela pridobivati vlogo instrumenta, preko katerega se je odražal obrambni arabski nacionalizem. Prišlo je do naraščanja osebne religioznosti, intenzivnega vstopanja islama v javno področje in krepitve islamskih fundamentalističnih gibanj. Ta proces še zmeraj traja in nikakor ne kaže, da bi v muslimanskem svetu prišlo do sekularizacije, ki so jo s seboj prinesle zgolj kolonialne sile, ki so islam izganjale iz javnega področja. Z zrušitvijo režima Sadama Huseina in ameriškim napadom na Irak leta 2003, je na vodilni položaj prišla šiitska skupina vernikov, kateri so se silovito zoperstavili sunitski pripadniki islama. Na tem mestu se je izrazito pokazal učinek kulturne obrambe, teorija katerega pravi, da kjer sta dve ali več skupnosti, ki pripadata različnim veroizpovedim v konfliktu, lahko posamezna religijska identiteta pridobi nov pomen in sproži zahtevo po novi zvestobi, saj religijska pripadnost postane način izražanja etničnega ponosa. Kot odgovor na ameriško okupacijo in vladavino šiitov je nastala skrajna sunitska skupina Islamska država. Danes predstavlja najbolj brutalno džihadistično organizacijo, ki vliva strah s terorističnimi napadi ne samo v arabskem svetu, temveč tudi v Evropi. Islamska država je razglasila kalifat, ki se drži ekstremne razlage sunitskega islama in deluje po načelu šeriatskega prava. Razglasila je avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, njeni pripadniki pa se imajo za edine prave vernike. V svoje vrste je pritegnila tudi številne pripadnike drugih veroizpovedi in nacionalnosti. Zahodni mediji v veliki meri zmanjšujejo možnost lastne presoje gledalcev, saj jih je dosti izmed njih s svojim poročanjem zelo spremenilo odnos do islama. Večina terorističnih dejanj je v medijih v današnjem času prikazana v povezavi z islamom, kar mnogokrat pripelje do nestrpnosti v družbi, saj si veliko gledalcev (poslušalcev) ustvari negativno sliko o islamu, muslimani pa so posledično označeni za največje krivce in s tem odrinjeni na rob družbe.
Ključne besede: islam, Islamska država (IS), radikalizacija, fundamentalizem, muslimani, džihad, šiizem, sunizem, Združene države Amerike, Izrael, Palestina, Irak.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 783; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Dialog med katoličani in muslimani v Sloveniji
Sandra Švent, 2016, diplomsko delo

Opis: Medreligijski dialog pomeni prizadevanje za medsebojno spoštovanje, razumevanje, sodelovanje in sožitje različnih verskih skupnosti. Katoliška cerkev je na Drugem vatikanskem koncilu prvič pozitivno spregovorila o pomembnosti dialoga z muslimani ter izpostavila podobnosti krščanskih in muslimanskih verskih resnic, na katerih bi kristjani in muslimani lahko gradili dialog. Tako imenovani teološki dialog, katerega izhodišče predstavljajo skupne oziroma podobne verske resnice, se nikoli ni izkazal za uspešnega. V večini primerov je pripeljal do prepričevanja sogovornika v svoj prav ali celo do spora. Dialog med kristjani in muslimani poteka na medčloveški ravni oziroma na socialnem, ekonomskem in političnem področju življenja. V Sloveniji se o dialogu med katoličani in muslimani ni prav veliko govorilo, dokler Islamska skupnost v Sloveniji ni dobila dovoljenja za graditev muslimanskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani. Sodelovanje med slovensko Katoliško cerkvijo in Islamsko skupnostjo v Sloveniji poteka v obliki raznih srečanj njunih predstavnikov, ki poudarjajo nujnost dialoga in se zavzemajo za medsebojno spoštovanje.
Ključne besede: medreligijski dialog, kristjani, muslimani, katoličani v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji, verska raznolikost
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 778; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Muslimani v Evropi
Petra Matičko, 2017, magistrsko delo

Opis: Muslimani so privrženci islama, monoteistične religije, ki je nastala v 7. stoletju v Arabiji. Ustanovitelj islama je prerok Mohamed, ki je v letih od 613 do 619 n. št. v Meki začel pridigati o novi religiji. Svoje privržence je najprej našel v arabskih beduinskih plemenih in tako ustanovil prvo muslimansko skupnost – umo, kasneje pa se je nova religija začela bodisi z vojaškimi zmagami ali taktičnimi prepričevanji širiti po celotnem Arabskem polotoku. V času prvih kalifatov so se muslimani razširili na območje Sirije, Palestine, Iraka in Severne Afrike ter med vladanjem Omajadov in Abasidov prišli v Španijo in kasneje še na Balkanski polotok ter počasi širili svojo vero tudi po evropskem kontinentu. V 20. stoletju so se pripadniki muslimanske vere – tokrat ne po verskem, temveč po državljanskem načelu – začeli preseljevati v evropske države. Najprej kot ekonomski migranti v nekdanje kolonialne države, kasneje kot ekonomski migranti v razvite industrijske države, v zadnjem obdobju pa tudi kot politični emigranti. Posledica priseljevanj muslimanskega prebivalstva v Evropo je pojav multikulturalizma, segregacije, socialnih in kulturnih napetosti med avtohtonim prebivalstvom in priseljenci, pa tudi prepletanja muslimanske kulture z evropsko.
Ključne besede: islam, muslimani v Evropi, multikulturalizem, segregacija, islamofobija
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 564; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

10.
Odnos med tradicionalističnimi vrednotami, novodobniškimi idejami in religioznostjo v medkulturni primerjavi
Andrej Kirbiš, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V pričujočem prispevku je na vzorcu študentov proučen odnos med novodobniškimi idejami, religioznostjo in tradicionalističnimi vrednotami v evropskem (katoliški, pravoslavni in muslimanski vzorec) in ameriškem okolju (protestantski vzorec). Z eksploratorno faktorsko analizo je bila potrjena ustreznost lestvice novodobništva, ki sledi Heelasu (l996b) in Lavriču (2002; 2005). V treh evropskih okoljih je bila ugotovljena statistično značilna pozitivna povezanost med religioznostjo in novodobniškimi idejami ter med tradicionalizmom in religioznostjo, v vseh štirih pa pozitivna povezanost med tradicionalizmom in novodobništvom. Povezave so obstajale tudi ob kontroli sociodemografskih spremenljivk. Raziskava ne podpira ugotovitev Houtmana in Aupersa (2007), rezultati namreč kažejo, da so za novodobniške ideje najbolj dovzetni religiozni in tradicionalistično orientirani ljudje.
Ključne besede: sociološke teorije, novodobništvo, tradicionalizem, religioznost, kristjani, muslimani
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 278; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (341,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici