1. Študij uporabe barvil pridobljenih iz odpadnih vej murve v tekstilnem tisku : magistrsko deloAnita Krajnc, 2023, magistrsko delo Opis: Področja krožnega gospodarstva, kot so odpadki, raba naravnih virov in energije, zajemajo tudi tekstil in tekstilno industrijo - strategija o trajnostnem tekstilu in rabi naravnih barvil. Tekstilni materiali (naravni in sintetični) so, glede na potrebe in želje kupcev, obarvani ali tiskani. Skoraj vsa sintetična barvila, ki se množično uporabljajo za te namene, sintetizirajo iz fosilnih derivatov z nevernimi kemijskimi postopki, ki imajo negativen vpliv na okolje. Zato je vse večja zavest potrošnikov o okolju prijaznih izdelkih povzročila porast izdelave tekstilij iz naravnih vlaken, barvanih z okolju prijaznimi naravnimi barvili. Cilj magistrske naloge je bil raziskati različne možnosti ekstrakcije naravnega barvila iz ostankov murvinih vej po spomladanskem obrezovanju, ter iz pridobljenih barvil pripraviti okolju prijaznejše tiskarske barvne gošče. Za pridobivanje naravnega barvila iz vej murv smo uporabili ekstrakcijski postopek v Soxletovem ekstraktorju z dvema različnima topiloma, destilirano vodo in etanolom in njunima različnima razmerjema. Izolirane ekstrakte smo okarakterizirali z UV/VIS spektroskopijo, antioksidativnostjo ter z določitvijo fenolnih skupin. Najustreznejši izoliran ekstrakt smo uporabili v postopku direktnega tiska, pri katerem je bila tiskarska barvna gošča pripravljena iz okolju prijazih kemikalij. Seveda nas je zanimala tudi kakovost in obstojnost oblikovanega tiska. Rezultati kažejo, da je za tisk najprimernejša TBG 3 (tiskarska barvna gošča 3, katera je vsebovala monijev železov(II) sulfat) na bombažni tkanini. Zelo dobre lastnosti ima tudi TBG 2 (tiskarska barvna gošča 2, katera je vsebovala kalijev galun).
Ključne besede: naravna barvila, murva, barvanje naravnih tkanin, UV/VIS spektroskopija, antioksidativnost
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 481; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (3,53 MB) |
2. Morfološke analize listov bele murve iz goriške regijeVeronika Črešnar, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil morfometrično razlikovanje listov bele murve v odvisnosti od načina rezi dreves vzorčenih na področju Nove Gorice in bližnje okolice. Vzorčenje je potekalo na terenu od 2. junija do 28. julija 2015. Habitus vsakega vzorčenega drevesa smo fotografirali, zapisali geografske koordinate nahajališča drevesa ter izmerili obseg debla drevesa. Na vsakem drevesu smo vzeli od 20 do 30 polno razvitih in nepoškodovanih listov, pri čemer smo naključno vzorčili 5.–7. list, ne glede na ekspozicijo. Liste smo herbarijsko stisnili in posušili. Morfološke lastnosti vzorčenih listov smo merili s pomočjo predhodnega skeniranja listov in obdelave pridobljenih digitalnih fotografij v računalniškem programu Cell SZ61. Merili smo površino lista, dolžino lista po glavni žili, širino lista v najširšem delu, dolžino listnega peclja, levo in desno širino od glavne žile v najširšem delu lista ter dolžini desne in leve bazalne žile. Ugotovili smo, da ima vsakoletna rez signifikanten vpliv na dolžino lista, na širino lista, dolžino leve in desne širine lista in na dolžino leve in desne bazalne žile na listu, nima pa vpliva na površino in na dolžino peclja. Izračun Pearsonovega koeficienta korelacije je pokazal, da je povezanost vseh spremenljivk z rezjo zmerna. Najmočnejšo korelacijo smo ugotovili med dolžino lista ter levo in desno bazalno žilo.
Ključne besede: bela murva, vpliv gojitvene rezi, goriška regija, Morus alba L., morfometrija listov
Objavljeno v DKUM: 19.07.2022; Ogledov: 741; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,18 MB) |
3. Zaviralni učinek etanolnih izvlečkov listov murv na glivo Epicoccum nigrumMartina Korez, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo testirali zaviralni učinek etanolnih izvlečkov listov šestih različnih genotipov murv na rast glive Epicoccum nigrum. Z difuzijsko metodo smo testirali protiglivno delovanje na trdnem agarskem gojišču. V poskus smo vključili šest genotipov murv iz različnih geografskih območji Slovenije, in sicer štiri genotipe bele murve (Morus alba L.), eno črno murvo (Morus nigra L.) in eno platanolistno murvo (Morus platanifolia). Zaviralni učinek na glivo Epicoccum nigrum smo statistično značilno dokazali le pri enem od šestih genotipov, in sicer pri beli murvi (M. alba), odbrani v Dragonji. Gliva, tretirana z ekstraktom te murve, je v povprečju dvanajsti dan dosegala površino 3523,709 mm2, medtem ko je isti dan na kontrolni petrijevki (tretirani s 70% etanolom) gliva dosegla površino 5008,749 mm2. Prirast glive na ekstraktu murve iz Dragonje je bil za 29,6 % nižji v primerjavi s kontrolo. Pri izvlečkih ostalih genotipov se kaže trend protiglivnega delovanja, vendar ta ni statistično značilen.
Ključne besede: Epicoccum nigrum, izvleček listov murv, Morus sp., murva, protiglivno delovanje, zaviralni učinek
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1086; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,64 MB) |
4. Morfološka variabilnost listov starih genotipov murv v Vipavski regijiJulija Korez, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Bela murva (Morus alba L.) izvira iz vzhodne Azije, v Evropo so jo prinesli v 16. stoletju. Približno od druge polovice 17. st. do konca II. svetovne vojne so murve v Vipavski dolini zasajali z namenom prehrane sviloprejk. Namen diplomskega dela je bil preučiti razlike v morfometričnih lastnostih listov različnih genotipov murv, ki smo jih vzorčili v Vipavski dolini. Vzorčili smo peti do sedmi list ne glede na ekspozicijo. Merili smo površino, dolžino peclja, dolžino lista, širino lista, levo in desno širino glede na bazalno žilo, dolžino leve bazalne žile in dolžino desne bazalne žile. Ugotovili smo, da gojitvena rez vpliva na velikost listov in tudi na izraženo heterofilijo. Pearsonov koeficient korelacije med rezjo in merjenimi parametri je pokazal močno korelativno povezanost. Najvišje srednje vrednosti pri vseh merjenih parametrih smo izmerili pri drevesih, ki so bila obrezana vsako leto in najmanjše srednje vrednosti pri drevesih, ki niso bila obrezana. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da rez vpliva na velikost listov, saj drevo vzpostavlja ravnovesje med podzemnim in nadzemnim delom in si z večanjem površine zagotavlja zadostno količino fotoasimilatov za rast in razvoj.
Ključne besede: bela murva, morfometrija listov, gojitvena rez, Vipavska dolina
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1713; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. EKSTRAKCIJA FENOLNIH SPOJIN IZ PLODOV MURVEJanja Klakočer, 2015, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil izvesti ekstrakcijo sadežev različnih sort murve in določiti kako procesni parametri vplivajo na antioksidativno aktivnost ekstraktov in vsebnost fenolnih spojin, antocianinov ter proantocianidinov. V raziskavah smo uporabili dve sorti murve, in sicer belo murvo (Morus alba) in črno murvo (Morus nigra). Za izvedbo ekstrakcije smo uporabili konvencionalni postopek in eksperimente načrtovali po Box-Behnkenovem eksperimentalnemu načrtu, ki je metodologija odzivne površine (Response Surface Methodology, RSM). V našem eksperimentalnem načrtu, ki smo ga načrtovali v programu Designe-Expert 7.0 smo spreminjali tri procesne parametre, in sicer razmerje aceton:voda (topilo), razmerje material:topilo in temperaturo. Vsaka izmed ekstrakcij je potekala 2 uri.
Vsebnost celokupnih fenolov, proantocianidinov in celokupnih monomernih antocianinov smo v ekstraktih določevali s spektrofotometričnimi metodami. Glede na zahteve posameznih metod smo raztopinam ekstraktov izmerili absorbanco pri določeni valovni dolžini in nato iz umeritvene krivulje na podlagi izmerjene absorbance določili koncentracijo, ki smo jo podali kot maso na gram ekstrakta oz maso na gram materiala. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo podali kot % inhibicije in smo jo določili z DPPH prostoradikalsko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine.
Rezultati analiz so pokazali, da ima črna murva višjo vsebnost antioksidativnih komponent kot bela murva.
Ključne besede: murva, črna murva, bela murva, konvencionalna ekstrakcija, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, proantocianidini, celokupni monomerni antocianini
Objavljeno v DKUM: 30.03.2015; Ogledov: 3416; Prenosov: 315
Celotno besedilo (2,27 MB) |
