| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EKSTRAKCIJA FENOLNIH SPOJIN IZ PLODOV MURVE
Janja Klakočer, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil izvesti ekstrakcijo sadežev različnih sort murve in določiti kako procesni parametri vplivajo na antioksidativno aktivnost ekstraktov in vsebnost fenolnih spojin, antocianinov ter proantocianidinov. V raziskavah smo uporabili dve sorti murve, in sicer belo murvo (Morus alba) in črno murvo (Morus nigra). Za izvedbo ekstrakcije smo uporabili konvencionalni postopek in eksperimente načrtovali po Box-Behnkenovem eksperimentalnemu načrtu, ki je metodologija odzivne površine (Response Surface Methodology, RSM). V našem eksperimentalnem načrtu, ki smo ga načrtovali v programu Designe-Expert 7.0 smo spreminjali tri procesne parametre, in sicer razmerje aceton:voda (topilo), razmerje material:topilo in temperaturo. Vsaka izmed ekstrakcij je potekala 2 uri. Vsebnost celokupnih fenolov, proantocianidinov in celokupnih monomernih antocianinov smo v ekstraktih določevali s spektrofotometričnimi metodami. Glede na zahteve posameznih metod smo raztopinam ekstraktov izmerili absorbanco pri določeni valovni dolžini in nato iz umeritvene krivulje na podlagi izmerjene absorbance določili koncentracijo, ki smo jo podali kot maso na gram ekstrakta oz maso na gram materiala. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo podali kot % inhibicije in smo jo določili z DPPH prostoradikalsko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Rezultati analiz so pokazali, da ima črna murva višjo vsebnost antioksidativnih komponent kot bela murva.
Ključne besede: murva, črna murva, bela murva, konvencionalna ekstrakcija, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, proantocianidini, celokupni monomerni antocianini
Objavljeno: 30.03.2015; Ogledov: 1292; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Morfološka variabilnost listov starih genotipov murv v Vipavski regiji
Julija Korez, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Bela murva (Morus alba L.) izvira iz vzhodne Azije, v Evropo so jo prinesli v 16. stoletju. Približno od druge polovice 17. st. do konca II. svetovne vojne so murve v Vipavski dolini zasajali z namenom prehrane sviloprejk. Namen diplomskega dela je bil preučiti razlike v morfometričnih lastnostih listov različnih genotipov murv, ki smo jih vzorčili v Vipavski dolini. Vzorčili smo peti do sedmi list ne glede na ekspozicijo. Merili smo površino, dolžino peclja, dolžino lista, širino lista, levo in desno širino glede na bazalno žilo, dolžino leve bazalne žile in dolžino desne bazalne žile. Ugotovili smo, da gojitvena rez vpliva na velikost listov in tudi na izraženo heterofilijo. Pearsonov koeficient korelacije med rezjo in merjenimi parametri je pokazal močno korelativno povezanost. Najvišje srednje vrednosti pri vseh merjenih parametrih smo izmerili pri drevesih, ki so bila obrezana vsako leto in najmanjše srednje vrednosti pri drevesih, ki niso bila obrezana. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da rez vpliva na velikost listov, saj drevo vzpostavlja ravnovesje med podzemnim in nadzemnim delom in si z večanjem površine zagotavlja zadostno količino fotoasimilatov za rast in razvoj.
Ključne besede: bela murva, morfometrija listov, gojitvena rez, Vipavska dolina
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 706; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici