| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv odmerka vitamina D na funkcionalno stanje in izražanje izbranih genov pri bolnikih z recidivno remitentno multiplo sklerozo
Saša Gselman, 2023, doktorska disertacija

Opis: Nastanek multiple skleroze (MS) je povezan z genetskimi in okoljskimi dejavniki, med slednjimi tudi z vitaminom D, vendar še ni razjasnjeno, katere vrednosti v serumu so zadostne, kako ga nadomeščati in ali to vpliva na potek MS. Namen raziskave je bil določiti izhodiščni nivo vitamina ter morebitno povezavo z genotipom, nato pa primerjati učinek nadomeščanja v dveh različnih odmerkih na klinične, laboratorijske in genetske parametre. V randomizirano dvojno slepo raziskavo smo vključili 78 bolnikov z recidivno-remitentno MS, pri katerih smo nadomeščali vitamin D v odmerku 1000 ali 4000 enot dnevno. Pred nadomeščanjem smo ugotovili znižane vrednosti vitamina D, ki so bile tudi odvisne od genetske različice rs12785878, katero smo povezali tudi z višjim porastom vitamina D po nadomeščanju. Višji odmerek je bil varen in učinkovitejši. Vpliva nadomeščanja na izražanje izbranih, za protein kodirajočih geno,v nismo potrdili, je pa prišlo do statistično pomembnega zmanjšanja izražanja vnetne miR-155-5p pri obeh skupinah, kar je nova ugotovitev, ki bi lahko nakazovala na protivnetni učinek nadomeščanja. Z raziskavo smo ugotovili znižane vrednosti vitamina D v serumu pred nadomeščanjem, kar je bilo povezano tudi z genetsko različico rs12785878, dokazali smo, da je višji odmerek učinkovitejši in varen za nadomeščanje in da le-to vpliva na izražanje miR-155-5p.
Ključne besede: multipla skleroza, nadomeščanje vitamina D, genetske različice, izražanje genov, izražanje miR-155-5p
Objavljeno v DKUM: 23.02.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (7,24 MB)

2.
Nefarmakološke intervencije za zmanjšanje bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo
Lana Friš, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Multipla skleroza je kronična vnetna bolezen osrednjega živčevja, ki najpogosteje prizadene mlade odrasle. Pogost simptom, ki se pojavlja pri večini bolnikov z multiplo sklerozo, je bolečina. Za zmanjšanje bolečine se ob farmakoloških uporabljajo tudi nefarmakološke intervencije. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda znanstvene literature raziskati, kako nefarmakološke intervencije zmanjšajo bolečino pri bolnikih z multiplo sklerozo. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura. Iskani so bili članki izključno v angleškem jeziku v naslednjih podatkovnih bazah: MEDLINE, PubMed, CINAHL, Cochrane Library, Web of Science, Wiley ter SAGE. Potek iskanja literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Opravljena je bila analiza in sinteza zbranih virov. Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 993 člankov, v analizo je vključenih 9 člankov. Na osnovi teh člankov obstajajo relevantni dokazi da nefarmakološke intervencije vplivajo na zmanjševanje bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo. Število raziskav o nefarmakoloških intervencijah za zmanjšanje bolečine je majhno. Razprava in zaključek: Nefarmakološke intervencije učinkovito zmanjšajo bolečino pri bolnikih z multiplo sklerozo. Pri večini intervencij so bolniki navajali opazno zmanjšanje bolečine. Nefarmakološke intervencije so dostopne, ugodne in učinkovite. Menimo, da bi se nefarmakološke intervencije morale pogosteje uporabljati za lajšanje bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo tako v bolnišničnem kot v domačem okolju.
Ključne besede: multipla skleroza, bolečina, zmanjšanje, nefarmakološke intervencije
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (828,41 KB)

3.
Vpliv sprostitvenih tehnik na počutje žensk z multiplo sklerozo
Maruša Koren, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Multipla skleroza je kronična avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene ženske v rodni dobi. Sprostitvene tehnike se uporabljajo kot dopolnilna terapija za obvladovanje stresa, depresije, tesnobe in bolečine pri osebah z multiplo sklerozo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako sprostitvene tehnike vplivajo na počutje žensk, obolelih s progresivno multiplo sklerozo. Metode: Opravili smo narativni pregled strokovne in znanstvene literature. Poiskali smo članke v angleškem jeziku, v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CHINAL, Wiley Online Library, Science Direct ter iskalniku Google Učenjak. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Naredili smo sintezo zbranih virov z uporabo metodo tematske analize. Rezultati: V končno analizo smo vključili 16 člankov. Ugotovili smo, da sprostitvene tehnike izboljšujejo negativne posledice multiple skleroze, kot so stres, depresija, anksioznost, bolečina ter utrujenost. Razprava in sklep: Sprostitvene tehnike dobro vplivajo na počutje žensk s progresivno multiplo sklerozo. Pri ženskah, ki so uporabile te tehnike, se je zmanjšal stres, depresija, bolečina, utrujenost, spanec se je izboljšal. Sprostitvene tehnike lahko izboljšajo kakovost življenja ter zmanjšajo negativne posledice multiple skleroze
Ključne besede: Ženske, progresivna multipla skleroza, sprostitvene tehnike, dobro počutje.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozo
Maša Sinkovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Multipla skleroza kljub vsemu zdravljenju in aktivnostih, ki pripomorejo k ustavitvi poslabšanja bolezni, ostaja bolezen, ki bistveno spremeni življenjski slog obolelega in ima velik vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Namen zaključnega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o paliativni oskrbi pri bolnikih z multiplo sklerozo. Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Web of Science, ter z iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Za sintezo zbranih identificiranih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Vključevanje v proces paliativne oskrbe izboljša zadovoljstvo bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih pomembnih drugih, posledično pa vpliva na izboljšano kakovost življenja bolnikov, saj jih razbremeni, omogoča več komunikacije z zdravstvenim osebjem in lajša telesne simptome bolezni. Razprava in zaključek: Življenje z multiplo sklerozo predstavlja velik izziv tako za bolnike kot tudi za njihove svojce, a vključevanje v paliativno oskrbo zviša raven kakovosti življenja. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja na fizičnem, socialnem, psihološkem in ekonomskem področju.
Ključne besede: multipla skleroza, paliativna oskrba, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 964; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (967,91 KB)

5.
Subklinična ateroskleroza pri bolnikih z recidivno-remitentno obliko multiple skleroze – pomen klasičnih dejavnikov tveganja, vnetja in genetskih polimorfizmov
Tomaž Omerzu, 2021, doktorska disertacija

Opis: Multipla skleroza (MS) je kronična in vnetna bolezen osrednjega živčevja. Vnetje je prisotno v vseh stopnjah multiple skleroze in lahko povzroči dovzetnost za razvoj subklinične ateroskleroze. Ateroskleroza je zapleten proces z etiologijo, ki zajema več dejavnikov in vključuje vnetne, fibroproliferativne in angiogene odzive. Gre za kronični vnetni proces arterijske (žilne) stene in debelina karotidne intimne medije (IMT) velja za njen zgodnji označevalec. Namen te študije je bil primerjati subklinično aterosklerozo, vlogo vnetnih citokinov in pomen genetskih polimorfizmov med skupino bolnikov z recidivno-remitentno multiplo sklerozo (RR MS) in skupino zdravih posameznikov, ki so primerljivimi po starosti in spolu.
Ključne besede: multipla skleroza, ateroskleroza, debelina karotidne intime medije, cistatin C, intelevkin 6, genetski polimorfizmi
Objavljeno v DKUM: 31.01.2022; Ogledov: 948; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

6.
Adherenca in persistenca pri imunomodulatornih zdravilih za multiplo sklerozo izdanih na recept
Ivana Radić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: V zadnjih letih je bilo zaslediti povečan trend opravljenih študij na osnovi izdanih receptov, kar nam je omogočilo zajeti velik raziskovalni vzorec uporabnikov imunomodulatornih zdravil (IMZ) pri multipli sklerozi med letoma 2011 in 2015. Na osnovi teh smo izračunali adherenco in persistenco IMZ uporabnikov na zdravila. Metode: Adherenca je bila ocenjena na osnovi metode CMA5 v persistentnem obdobju z dovoljenimi vrzelmi do 180 dni. Vpliv neodvisnih spremenljivk na adherenco in persistenco je modeliran z multivariatno logistično regresijo in Coxovo regresijo. Rezultati: Mediana CMA5 in delež adherentnih terapevtskih epizod je pri enem letu uporabe in več kot enem letu uporabe IMZ pri peroralnih IMZ (teriflunomid (TERI) in dimetilfumarat (DMF)) enaka (0,994, 86,8 %) in (0,994 in 85,9 %), pri fingolimodu (0,96, 81,7 %) in (0,983, 88 %), ter pri injekcijskih IMZ (0,966, 59,9 %) in (0,968, 75,4 %). Stopnja persistence terapevtskih epizod med 2011 in 2013 je po šestih mesecih in enem letu enaka (prekinitve, zamenjave), (95,3 %, 88,8 % in 98,4 %, 96,8 %) za fingolimod ter (91,4 %, 86,7 % in 97,1 %, 95,2 %) za injekcijska IMZ. Med letoma 2014 in 2015 je persistenca enaka (94,5 %, 93,2 % in 97,7 % in 95,4 %) za fingolimod, (91 %, 89 % in 92,4 %, 89,6 %) za injekcijska IMZ ter (95,5 %, 95,4 % in 97,7 % in 96,6 %) za TERI in DMF skupaj. Terapija z drugim zdravilom, izkušena kohorta in druga peroralna IMZ pozitivno vplivajo na adherenco (OR = 2,899, IZ (1,659−5,357)), (OR = 0,301, IZ (0,223−0,405), (OR = 3,478, IZ (1,959−6,174)). Razprava in sklep: Prejemniki peroralnih IMZ (TERI in DMF) in fingolimoda so bolj adherentni in persistentni na predpisano terapijo kot prejemniki injekcijskih IMZ.
Ključne besede: multipla skleroza, Kaplan–Meier krivulja, imunomodulatorna zdravila, populacijska študija, retrospektivna analiza.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 1020; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
8.
Vloga genov iz družine dejavnika tumorske nekroze pri nastanku in poteku multiple skleroze : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Martina Krušič, 2019, diplomsko delo

Opis: Multipla skleroza (MS) je kompleksna vnetna bolezen, ki prizadane osrednji živčni sistem. Bolniki so v povpečju stari med 20 in 40 let, za boleznijo pa pogosteje zbolevajo ženske. Točen vzrok nastanka sicer ni znan, vendar ga povezujemo z genetskimi dejavniki in vplivi iz okolja. K velikemu napredku v raziskovanju genetike MS so največ doprinesle asociacijske študije celotnega genoma (GWAS, ang. genome wide association studies), ki so do danes odkrile že več kot 100 lokusov, ki jih povezujemo z MS. Eden izmed znanih in pomembnih genetskih dejavnikov je tudi dejavnik tumorske nekroze. Pri pregledu objavljenih študij smo ugotovili močno statistično povezavo med SNP-ji rs1800693 (na genu TNFRSF1A), rs1077667 (na genu TNFSF14) in rs67297943 (na genu TNFAIP3) kot vzročnimi variantami, ki vplivajo na nastanek in potek MS. V okviru diplomske naloge smo omenjene SNP-je preiskovali na 180 slovenskih bolnikih obolelih z MS in 123 kontrolah. Za izbrane polimorfizme smo najprej načrtali začetne oligonukelotide, izvedli optimizacijo verižne reakcije s polimerazo (PCR) ter vzorce slovenskih bolnikov z MS in zdravih posameznikov genotipizirali z metodo analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM). Rezultati za SNP rs1800693 so pokazali, da je frekvenca alela G povišana pri bolnikih z MS (0,489) v primerjavi z zdravimi kontrolami (0,418), razlika pa ni statistično signifikantna (p=0,069). Za SNP rs1077667, ki je lociran na genu TNFSF14, smo ugotovili povišano frekvenco alela A pri bolnikih z MS (0,279) v primerjavi z zdravimi posamezniki (0,215), za ta polimorfizem pa smo ugotovili tudi statistično značilne razlike v frekvenci genotipov glede na spol (p=0,042). Za SNP rs67297943 nismo odkrili statistično značilnih razlik med skupinami. Rezultati naše študije nakazujejo na vlogo genov iz družine dejavnika tumorske nekroze pri poteku in nastanku MS v slovenski populaciji.
Ključne besede: multipla skleroza, TNFRSF1A, TNFSF14, TNFAIP3, polimorfizmi
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1420; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

9.
Analiza bioloških poti povezanih z odgovorom na biološko terapijo pri bolnikih z multiplo sklerozo z uporabo orodij genske ontologije : magistrsko delo
Suzana Stokić, 2019, magistrsko delo

Opis: Multipla skleroza (MS) je najbolj pogosta kronična avtoimuna bolezen centralnega živčnega sistema. Epidemiološki podatki kažejo, da tako genetski kot tudi okoljski dejavniki prispevajo k tveganju za razvoj MS. Zdravljenje se navadno začne z biološkimi zdravili interferoni beta (INF-beta) in glatiramer acetat (GA). Iz literature je razvidno, da 30-50 % bolnikov ne odgovarja na terapijo prvega reda, na kar vplivajo tudi razlike v genetski variabilnosti med posamezniki. Zato je zelo pomembno identificirati biooznačevalce, s katerimi bi lahko napovedali odziv na terapijo še pred zdravljenjem ter s tem zmanjšali stranske učinke in dosegli maksimalno učinkovitost in varnost v zgodnji fazi bolezni. V tem magistrskem delu smo želeli s pomočjo spletnih podatkovnih zbirk ter z ustreznimi bioinformatskimi orodji in orodji genske ontologije raziskati farmakogenomiko MS, na podlagi pridobljenih podatkov predpostaviti molekularno biološko pot odziva na farmakološko zdravljenje ter poiskati skupne biološke mehanizme, ki napovedujejo najboljši odziv na zdravljenje MS. Pri zdravljenju z INF-beta so se pokazale kot pomembne biološke poti signalna pot interferona tipa 1, celični odgovor na interferon tipa 1 ter odgovor na interferon tipa 1, kar je smiselno glede na samo zdravilo, vendar smo opazili, da te poti vključujejo le malo genov, ki bi lahko sodelovali pri odzivu. Pri zdravljenju z GA pa so ključne biološke poti imunski odziv, proces imunskega sistema ter citokine signalne poti. Gene povezane z odzivom na zdravljenje smo povezali v mrežo, s katero smo dobili vpogled v proteinsko povezavo med posameznimi geni. Iz mrež je razvidno veliko več povezav kot smo pričakovali, kar pomeni, da imajo proteini več interakcij sami med seboj kot bi to pričakovali od naključnega seta. Poleg tega so geni, povezani z odzivom na zdravljene z določenim biološkim zdravilom, prav tako vključeni še v druge biološke poti povezane s sami imunskim sistemom in njegovo kompleksnostjo.
Ključne besede: multipla skleroza, zdravljenje MS, biološka zdravila, INF-beta, GA, humana monoklona protitelesa, genska ontologija, GWA študije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1682; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

10.
Vpliv adherence pri zdravljenju multiple skleroze z imunomodulatornimi zdravili
Metka Škofič, 2018, magistrsko delo

Opis: Multipla skleroza (MS) je kronično vnetno avtoimunsko obolenje osrednjega živčnega sistema in je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Ženske zbolevajo pogosteje od moških. Vzrok za bolezen ni poznan, prav tako nimamo zdravila s katerim bi bolezen pozdravili. Imamo pa zdravila s katerimi lahko vplivamo na potek bolezni, z zmanjšanjem števila zagonov, upočasnitvijo napredovanja invalidnosti ter izboljšanja kakovosti življenja. Za slednje je pomembna tudi dobra adherenca jemanja zdravil. Namen raziskave je ugotoviti adherenco zdravljenja, vzroke za izpustitev odmerka zdravila in morebitno potrebo po predčasnem obisku pri zdravniku. Prav tako nas je zanimalo ali sta oblika bolezni ter način jemanja zdravila povezani z adherenco. Metodologija raziskovanja. Raziskovalne metode: V raziskavo smo vključili 90 bolnikov zdravljenih na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor Glede na vrsto učinkovine smo bolnike razvrstili v tri skupine po 30 bolnikov. Za ugotavljanje vzrokov in razlogov izpuščenih odmerkov zdravila smo uporabili prirejen anketni vprašalnik (MSTEQ Multiple Sclerosis Experience Questionnare). Vsi bolniki so bili seznanjeni z namenom in vsebino raziskave. Za raziskavo smo pridobili soglasje Komisije za medicinsko etiko UKC Maribor. Rezultati raziskave. V obeh naših skupinah bolnikov zdravljenih s peroralno terapijo smo ugotovili, da jih je 25 % izpustilo odmerek zdravila. Prav tako je v skupini 3, ki je bila na injekcijski terapiji, odstotek bolnikov z izpuščenim odmerkom podoben in znaša 26,7 %. Če upoštevamo kriterij izpuščen ≥1 odmerek, je bila pri naših bolnikih adherenca zdravljenja prisotna kar pri 74,4 % bolnikov z MS. Pri upoštevanju kriterija izpuščenega odmerka ≥ 25 % pa je adherenca 97,4 %. Na podlagi slednjega kriterija smo v vseh treh skupinah dobili visoko adherenco, saj je v skupini 1 bila 99,2 %, v skupini 2 95,2 % in v skupini 3 97,8 %. Ko smo primerjali adherenco posameznih skupin med seboj ter ko smo primerjali skupini na peroralni terapiji z injekcijsko terapijo ni bilo statistično značilnih razlik. Le enemu bolniku (6,7 %) od 15 na peroralni terapiji, ki so izpustili odmerek zdravila, se je zdravstveno stanje spremenilo iv in je potreboval predčasen obisk pri zdravniku. Nobenemu bolniku od osmih, ki so prejemali injekcijsko terapijo in so izpustili odmerek zdravila, se zdravstveno stanje ni spremenilo in nihče ni potreboval zdravniške pomoči. Največ težav so imeli bolniki zaradi občutka pekoče bolečine med injiciranjem (80 %), ter krvavenja na mestu injiciranja (80 %). Najpogostejši vzrok za izpustitev odmerka zdravila pri injekcijski terapiji je bila odsotnost z doma s posledično nedostopnostjo do zdravila. Najpogostejša vzroka izpustitve odmerka peroralne terapije sta bila prezaposlenost (60 %) ter pozabljivost (40 %). Diskusija in zaključek: Pri doseganju adherence smo ugotovili, da je izobraževanje bistvenega pomena. Dobra adherenca je povezana z dobro podporo bolnikov s strani tima za multiplo sklerozo.
Ključne besede: multipla skleroza, adherenca jemanja zdravil, oblike in načini zdravljenja, MSTEQ vprašalnik.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1768; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 2.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici