| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre v rehabilitaciji bolnikov multiple skleroze
Marina Milovanović, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri pacientih z multiplo sklerozo v času rehabilitacije. Multipla skleroza (MS) je kronična, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevrološka bolezen, kjer imajo pomembno vlogo dejavniki okolja. Opisana je vloga medicinske sestre pri spremljanju pacientov z multiplo sklerozo v času napredovanja bolezni in v času rehabilitacije v programu obnovitvene rehabilitacije, ki je pri obravnavi bolnikov zelo pomembna in raznolika. Medicinska sestra deluje na vseh področjih, ne samo kot izvajalka zdravstvene nege, vendar tudi kot učiteljica, vir, svetovalka. Bolniku poleg celotne oskrbe nudi tudi čustveni suport. Cilji diplomskega dela so bili predstaviti multiplo sklerozo in njihovo društvo, opredeliti pomen in vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnikov, ter opisati najpogostejše težave s katerimi se soočajo bolniki s postavljeno diagnozo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave narejene v rehabilitacijskem centru. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal 14 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Anketirali smo 50 pacientov s potrjeno diagnozo multiple skleroze. Zbrane rezultate smo statistično obdelali in grafično prikazali. Ugotovitve so pokazale izredno malo odstopanje med rezultati, ki kažejo da poslabšanje bolezni nastopi po potrjeni diagnozi in sicer v obdobju enega meseca do enega leta. Bolniki potrebujejo največ pomoči pri življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega. V času obnovitvene rehabilitacije je za vzdrževanje maksimalnega gibanja in funkcionalne zmožnosti s čustveno podporo strokovna pomoč medicinske sestre zelo pomembna.
Ključne besede: multipla skleroza, bolnik, vloga medicinske sestre, rehabilitacija
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 3854; Prenosov: 827
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Zdravstvena nega bolnika z multiplo sklerozo v domačem okolju
Gabrijela Gomboc, 2012, diplomsko delo

Opis: Multipla skleroza je pogosta avtoimunska nevrološka bolezen, za katero je značilna prostorska in časovna razpršenost sprememb v belini osrednjega živčevja. Obolevnost je pogosta med mladimi in pripadniki bele rase, pogosteje pri ženskah kot pri moških. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali bolnik dobro pozna obolenje in dejavnike, ki vplivajo na poslabšanje bolezni, ali je rehabilitacija prilagojena bolniku v domačem okolju in ali bolnik sodeluje v Združenju multiple skleroze Slovenije. V postopku raziskovanja smo uporabili deskriptivni (opisni) pristop z metodo opazovanja in intervjuvanja. Podatke smo pridobili na podlagi vodenega razgovora. Intervju je vseboval 23 vprašanj vezanih na življenjske aktivnosti bolnika, 13 vprašanj, vezanih na obolenje multiple skleroze, 7 vprašanj pa je bilo namenjenih svojcem bolnika. Vprašanja so bila odprtega tipa. Intervju smo izvedli novembra 2011. Raziskava je potrdila, da je bolnik poučen o poteku in zdravljenju bolezni ter o dejavnikih, ki vplivajo na poslabšanje bolezni. Rehabilitacija v domačem okolju je prilagojena bolniku in nanj pozitivno deluje. Bolnik je včlanjen v Združenje multiple skleroze Slovenije in v okviru svojih zmožnosti sodeluje pri aktivnostih tega združenja. Ugotovili smo, da bolezen multipla skleroza zmanjšuje zmožnost samostojnega izvajanja življenjskih aktivnostih in s tem slabša kakovost življenja bolnika ter njegovih svojcev.
Ključne besede: Ključne besede: bolnik, multipla skleroza, študija primera, domače okolje, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 3309; Prenosov: 572
.pdf Celotno besedilo (555,42 KB)

3.
Življenje z multiplo sklerozo
Dominika Jakl, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opredelili problematiko življenja obolelih za multiplo sklerozo s poudarkom na opredelitvi kakovosti življenja. Predstavili in opisali smo instrumente ocenjevanja kakovosti življenja ter njihovo uporabnost. Namen je bil raziskati, kakšna je kakovost življenja obolelih za multiplo sklerozo v Sloveniji ter ugotoviti morebitne razlike glede na demografske in klinične značilnosti. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatke smo zbrali s pomočjo prirejenega specifičnega instrumenta FILMS. V raziskavo je bilo vključenih 25 obolelih za multiplo sklerozo, ki so opravljali rehabilitacijo v enem od slovenskih zdravilišč. Rezultate smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 ter IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Skupno dosežena povprečna vrednost pri FILMS lestvici je znašala 70,32, kar govori o slabši kakovosti življenja. Rezultati so pokazali, da bolečina in utrujenost pomembno ovirata obolele v vsakdanjem življenju, nezadovoljni pa so tudi s telesnim delovanjem. S statističnimi testi smo potrdili, da starost, trajanje in oblika multiple skleroze pomembno vplivajo na kakovost življenja. Sklep. Ocena kakovosti življenja nam pove, kako multipla skleroza vpliva na življenje obolelega, pomaga pa nam tudi pri načrtovanju in vrednotenju zdravstvene oskrbe. V praksi te instrumente zaradi njihovih pomanjkljivosti le redko uporabljamo. S preizkušanjem in razvojem preprostih instrumentov ter predvidenih intervencij bi se njihova uporabnost povečala.
Ključne besede: multipla skleroza, kakovost življenja, z zdravjem povezana kakovost življenja, FILMS
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1960; Prenosov: 661
.pdf Celotno besedilo (958,55 KB)

4.
VPLIV VREMENA NA POČUTJE BOLNIKOV Z MULTIPLO SKLEROZO
Anita Pirečnik Noč, 2012, magistrsko delo

Opis: Čeprav je o vplivu vremena na človekovo zdravje med prvimi pisal že grški zdravnik Hipokrat in v zadnjem času vse več strokovnjakov proučuje vpliv vremena na počutje ljudi, je še veliko neznanega glede vpliva vremena na bolnike z multiplo sklerozo. Namen raziskave je ugotoviti, ali vremenske razmere (temperatura in vlažnost zraka, zračni pritisk, prisotnost padavin) vplivajo na subjektivno počutje bolnikov ter ali je vpliv klimatskih spremenljivk na subjektivno počutje odvisen od stopnje prizadetosti in od imunomodulatornega zdravljenja. Metodologija raziskovanja. Izvedli smo prospektivno deskriptivno raziskavo pri bolnikih z multiplo sklerozo, ki prihajajo na redne kontrole v Center za multiplo sklerozo. V raziskavo smo uvrstili 310 bolnikov z multiplo sklerozo, vsakega od njih smo natančno seznanili z raziskavo in pravico, da sodelovanje brez posledic zavrne. Vpliv vremenskih dejavnikov na subjektivno počutje bolnikov smo analizirali z metodo multiple regresije. Rezultati. Raziskava je statistično potrdila pomemben vpliv vremenskih dejavnikov na subjektivno počutje bolnikov z multiplo sklerozo. Neodvisna napovedna dejavnika slabšega subjektivnega počutja sta bila povečana vlaga (regresijski koeficient – 0.14; 95% CI – 0.26 – 0.02; p=0.024) in hitre spremembe zračnega tlaka (regresijski koeficient – 8.72; 95% CI – 18.04 -0.60; p=0.067). Pomemben izsledek raziskave je tudi dejstvo, da je vpliv vremenskih dejavnikov na subjektivno počutje lahko odvisen od stopnje nevrološke prizadetosti in imunomodulatornega zdravljenja. Sklep. Izsledki raziskave bodo v prihodnje pripomogli k boljšemu razumevanju slabšega počutja bolnikov z multiplo sklerozo ob določenih vremenskih pogojih, prav tako pa bodo bolniki ob spremljanju vremenskih napovedi lahko pripravljeni na slabše počutje ob povečani vlagi ali spremembi zračnega tlaka.
Ključne besede: multipla skleroza, vreme, subjektivno počutje
Objavljeno: 22.08.2012; Ogledov: 3146; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

5.
Pomen merjenja zastojnega urina pri bolnikih z multiplo sklerozo
Olga Žunkovič, 2014, magistrsko delo

Opis: Multipla skleroza (MS) je kronična neozdravljiva bolezen osrednjega živčevja in je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Klinični simptomi in znaki so pri bolnikih raznoliki in so odvisni od lokacije lezije v osrednjem živčevju (OŽ). Motnje mokrenja se redko pojavljajo na začetku bolezni, pri večini bolnikov pa so prisotne po desetih letih. Med boleznijo se pojavijo pri 75 % do 90 % bolnikov. Med simptomi motenega mokrenja bolniki opažajo nujo za mokrenje, pogostejše mokrenje, uhajanje urina ob nuji ter nepopolno praznjenje mehurja. Namen raziskave je ugotoviti zgodnje motnje mokrenja in ugotoviti morebitno povezavo med stopnjo klinične prizadetosti po razširjeni lestvici stopnje prizadetosti (EDSS) ter pogostnostjo motenj mokrenja.
Ključne besede: multipla skleroza, stopnja prizadetosti po EDSS, trajanje bolezni, motnje mokrenja
Objavljeno: 06.03.2014; Ogledov: 1399; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozo po uvedbi zdravljenja z delfampridinom
Saša Jerič, 2013, druge monografije in druga zaključena dela

Opis:
Ključne besede: multipla skleroza, dalfampridin, test hoje, kakovost življenja
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 1036; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (923,68 KB)

7.
GENOTIPIZACIJA POLIMORFIZMOV V KANDIDATNIH GENIH PRI SLOVENSKIH BOLNIKIH Z MULTIPLO SKLEROZO
Natalija Kremzer, 2014, diplomsko delo

Opis: Multipla skleroza (MS, poznana tudi kot diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimunska vnetna in demielinizirajoča bolezen centralnega živčnega sistema, na nastanek katere ima velik vpliv genetska zasnova. Pomembno vlogo pri tej bolezni imajo geni, ki vplivajo na imunski sistem posameznika. Namen diplomske naloge je narediti asociacijsko analizo polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP), ki so jih kot faktor tveganja za nastanek MS identificirale nedavne GWA študije, ter kandidatnih SNP-jev, ki so z le-temi v visokem vezavnem neravnovesju (LD). Pri diplomski nalogi smo za 179 vzorcev bolnikov in 276 zdravih posameznikov analizirali 5 SNP-jev, ki ležijo na različnih kandidatnih genih oz. področjih. Za genotipizacijo smo uporabili verižno reakcijo s polimerazo (PCR) in tudi restrikcijo fragmentov dolžin polimorfizmov (Restriction Fragment Length Polymorphism, RFLP). Rezultate smo primerjali med obema skupinama s programskim paketom GraphPad Prism 6. Raziskovali smo vpliv določenih genotipov na sam razvoj MS pri bolnikih, na razvoj RRMS pri bolnikih, vpliv teh genotipov na odziv bolnikov na zdravljenje ter na število zagonov. Med predhodno izbranimi SNP-i so pri določenih kriterijih vsi pokazali statistično značilne povezave (p<0,05) in za njih lahko sklepamo, da imajo pomembno vlogo pri MS. Ti SNP-i ležijo na genih IL12A (rs17810546), IL12B (rs6887695), IL23R (rs7517847), IL10 (rs3024505) ter CCR5 (rs 333-del32). Ugotovili smo, da imajo posamezniki na Rebif terapiji z wt/wt genotipom na rs 333-del32 (CCR5) več zagonov kot nosilci mutiranega alela z delecijo del32 (p = 0,0354). Ugotovili smo tudi, da se nosilcem alela G na rs6887695 (IL12B) ob uporabi Tysabri terapije zdravstveno stanje izboljša bolj kot nosilcem C alela (p = 0,0364), ob uporabi Rebif terapije pa se zdravstveno stanje bolj izboljša nosilcem alela C pri genu IL10 (rs3024505) kot nosilcem T alela (p = 0,0156). Ugotovili smo, da je pogostnost alela G na rs17810546 (IL12A) nižja pri bolnikih z MS v primerjavi s kontrolami (p = 0,0356), posamezniki z genotipom GG za SNP rs7517847 (IL23R) pa imajo večjo verjetnost za pojavitev RRMS v primerjavi s heterozigoti in homozigoti za alel T in kontrolami (p = 0,0470). Dobljeni rezultati kažejo, da lahko identificiramo polimorfizme, ki so povezani z nastankom MS, RRMS, z odzivom bolnikov na zdravljenje ter s številom zagonov. To bi nam v prihodnosti omogočilo individualizirano obravnavo in s tem bolnikom omogočilo kakovostnejše življenje.
Ključne besede: Multipla skleroza, genotipizacija, zdravstveno stanje, nastanek MS.
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1123; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

8.
Napovedovanje rehospitalizacij za paciente z multiplo sklerozo
Sanja Rikanović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali nenačrtovane ponovne sprejeme pri pacientih z multiplo sklerozo (MS). Cilj našega raziskovalnega dela je bil sestaviti model, ki bo pri napovedovanju nenačrtovanih ponovnih sprejemov uspešnejši od modelov, ki niso vezani na posamezno diagnozo. Pri pisanju teoretičnega dela naloge smo se opirali na strokovno literaturo o multipli sklerozi ter na raziskave o modelih za napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov. Za empirični del naloge smo uporabili podatke iz podatkovne baze SID (State Inpatient Database) za Kalifornijo, ki je del skupine podatkovnih baz, razvitih v okviru projekta HCUP (Healthcare Cost and Utilization Project). Specializiran napovedni model, zgrajen na osnovi podatkov o pacientih z multiplo sklerozo, se je pri napovedovanju ponovnega sprejema bolnikov z MS v manj kot 30 dneh izkazal kot uspešnejši od globalnega modela, ki je bil zgrajen na osnovi podatkov o vseh pacientih ne glede na diagnozo. Povprečna AUC-vrednost specializiranega modela je znašala 0,708, kar je za 0,042 višje od povprečne AUC-vrednosti globalnega modela (AUC = 0,666). Prav tako smo pri specializiranem modelu zaznali višje povprečne vrednosti diagnostične natančnosti, senzitivnosti, specifičnosti in NPV. Dodaten prispevek specializiranega modela v primerjavi z globalnim modelom se kaže tudi v nižji Brierjevi oceni ter v manjšem številu uporabljenih vhodnih spremenljivk in posledično v manj kompleksnem modelu. Vse našteto govori v prid specializiranemu napovednemu modelu za paciente z MS, zato smo v naslednjem koraku temu modelu dodali še podatke o predhodnih hospitalizacijah in ugotovili, da vključitev zgodovinskih podatkov o hospitalizacijah prav tako pozitivno vpliva na napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov. Za napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov pri pacientih z MS je bolje uporabiti specializiran model kot splošnega. Rezultati magistrskega dela so primerni za nadaljnje proučevanje rehospitalizacij pri pacientih z MS.
Ključne besede: multipla skleroza, rehospitalizacija, bolnišnična odpustna pisma, napovedni model, Lasso regresija, ansambelske metode, odločitvena drevesa.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 819; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (888,29 KB)

9.
PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV, KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN OCENE NEVROLOŠKE PRIZADETOSTI PO EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO SKLEROZO
Matej Koprivnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Multipla skleroza je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko obolenje, z zelo heterogeno simptomatiko, odvisno od velikosti in lokacije lezij v osrednjem živčevju. Simptomi obsegajo motorične, senzorične in kognitivne funkcije in imajo vpliv na funkcioniranje ter kakovost življenja. Za ustrezno izbiro, vrednotenje terapevtskih postopkov in spremljanje bolnika sta ključni objektivna in subjektivna ocena njegovega stanja, ki zagotovita strokovno in stroškovno najprimernejši potek zdravljenja. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med stopnjo nevrološke prizadetosti, funkcionalnimi testi, kakovostjo življenja in utrujenostjo, glede na obliko, trajanje bolezni, spol in starost. Metodologija raziskovanja: presečna študija je potekala od aprila do decembra 2015. V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z multiplo sklerozo (MS), zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na Oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Od teh je bilo 192 (75 %) žensk in 66 (25 %) moških, s povprečno starostjo 48,5 leta (razpon od 21 do 84 let). Povprečno trajanje bolezni od postavitve diagnoze je bilo 12,52 leta (razpon od 0 do 56 let). Vključeni so bili bolniki z različnimi oblikami bolezni, in sicer 168 (65,1 %) z recidivno-remitentno obliko MS (RRMS), 29 (11,2 %) z benigno MS, 50 (19,4 %) s sekundarno progresivno obliko MS (SPMS) in 11 (4,3 %) s primarno progresivno obliko MS (PPMS). Imunomodulatorno terapijo (IMT) jih je prejemalo 134 (51,9 %). Z uporabo vprašalnikov smo dobili osnovne demografske podatke (spol, starost, oblika, čas trajanja bolezni in IMT). S standardiziranimi merilnimi instrumenti smo ocenili stopnjo nevrološke prizadetosti (angl. Expanded Disability Status Scale – EDSS), funkcionalno prizadetost (angl. Multiple Sclerosis Functional Composite – MSFC), ravnotežje (Bergova lestvica, angl. Berg Balance Scale  BBS), vpliv utrujenosti (angl. Modified Fatigue Impact Scale  MFIS) in z zdravjem povezano kakovost življenja po EQ-VAS. Rezultati raziskave: Med posameznimi oblikami bolezni smo ugotovili statistično značilno razliko na testih: BBS (p < 0,001), 9 HPT (p < 0,001), T25-FW (p < 0,001), PASAT-3 (p = 0,001), EDSS (p < 0,001) in v stopnji zadovoljstva, izraženi v EQ-VAS (p < 0,001). Statistično pomembno povezavo smo ugotovili med EQ-VAS in MFIS (p < 0,001), EDSS (p < 0,01), BBS (p < 0,01), trajanjem bolezni (p < 0,01) ter posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med EDSS in MFIS (p < 0,01), BBS (p < 0,05) in posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Najvišjo prediktivno moč pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti EDSS ima test MSFC. Najboljši napovedniki kakovosti življenja pri bolnikih z MS so dobljeni rezultati na testih EDSS, MFIS in 9-HPT. Sklep: za strokovno in ekonomsko najbolj utemeljen način ocene nevrološke prizadetosti bolnikov z MS se je pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC in MFIS.
Ključne besede: multipla skleroza, nevrološka prizadetost EDSS, funkcionalni testi, ocena kakovosti življenja, ocena utrujenosti.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1541; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

10.
Povezava med polimorfizmi in geni oksidativnega stresa pri bolnikih s pogostimi kompleksnimi boleznimi
Matic Broz, 2017, diplomsko delo

Opis: Avtoimune kompleksne bolezni, kot so kronična vnetna črevesna bolezen, multipla skleroza in astma, nastanejo kot posledica delovanja genetskih in okoljskih dejavnikov. Pomembno vlogo pri nastanku teh bolezni ima oksidativni stres, saj poveča vnetje, sproži apoptozo celic ter zniža imunsko odpornost. Diplomsko delo prikazuje vpliv sprememb v genih oksidativnega stresa na razvoj astme, multiple skleroze in kronične vnetne črevesne bolezni v slovenski populaciji. V diplomskem delu smo pri slovenskih bolnikih z astmo, multiplo sklerozo in kronično vnetno črevesno bolezenijo ter pri kontrolni skupini zdravih posameznikov s tehniko talilne krivulje visoke ločljivosti genotipizirali polimorfizme posameznega nukleotida (SNP) v genih oksidativnega stresa, in sicer SNP rs4880 na genu SOD2 in SNP rs2107538 na genu CCL5. Ugotovili smo statistično značilno povezavo med polimorfizmom SNP rs4880 na genu SOD2 in multiplo sklerozo. Pri bolnikih z multiplo sklerozo je bila frekvenca alela C višja (0,559) v primerjavi s kontrolno skupino (0,471, p=0,019). To pripišemo izgubi funkcije MnSOD, do katere pride zaradi zamenjave timina s citozinom na 47. mestu. Povezave med rs2107538 na genu CCL5 in analizirami boleznimi nismo potrdili. Ugotovili smo, da SNP rs4880 na genu oksidativnega stresa SOD2 prispeva k patogenezi multiple skleroze in prav tako nakazuje na povezavo z razvojem astme. Rezultati diplomskega dela nakazujejo na vlogo genov oksidativnega stresa pri nastanku kompleksnih bolezni.
Ključne besede: oksidativni stres, multipla skleroza, astma, kronična vnetna črevesna bolezen, HRM
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 410; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici