| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava SVM, MLR in PCA metod pri napovedovanju fotovoltaične proizvodnje v sloveniji
Anja Goričan, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi teženj po trajnostni in obnovljivi energiji se v elektroenergetski sistem priključuje vedno večji delež fotovoltaičnih virov elektrike. Stabilnost elektroenergetskega sistema je ena ključnih nalog, ki jo mora zagotavljati operater prenosnega omrežja. Ob vedno večjem deležu fotovoltaike v sistemu je to vedno težje zagotavljati, saj se vrednosti proizvodnje fotovoltaičnih virov elektrike spreminjajo nepredvidljivo. Deležniki elektroenergetskega sistema pa morajo vnaprej zagotoviti usklajenost porabe in proizvodnje električne energije. V ta namen pregledamo vpliv različnih metod na napovedovanje proizvodnje fotovoltaike na območju Slovenije. Ob vplivu napovedovalnih metod preverjamo tudi vpliv napovedanega in realnega vremena na proces modeliranja in napovedovanja. V prvem delu magistrskega dela pregledamo osnovne matematične pojme, ki jih potrebujemo za nadaljnjo teorijo o napovedovalnih metodah. Nato predstavimo matematične koncepte metod napovedovanja. V drugem delu se osredotočimo na prikaz rezultatov napovedovanja po napovedovalnih metodah in različnih vhodnih podatkih. Po pregledu rezultatov ugotovimo, da se na predstavljenem kontekstu napovedovanja najbolje obnese metoda podpornih vektorjev z radialnim jedrom. Upoštevati moramo tudi predprocesiranje podatkov, saj je pred napovedovanjem potrebno podatke preslikati z metodo glavnih komponent. Pomemben delež k izboljšanju napake pri napovedovanju prinese tudi uporaba dejanskih podatkov o vremenu, ki se uporabijo v procesu modeliranja.
Ključne besede: fotovoltaika, napovedovanje fotovoltaične proizvodnje, metoda podpornih vektorjev, metoda glavnih komponent, multipla linearna regresija
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 498; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Napovedovanje prihoda ameriških turistov v Slovenijo
Irena Babić, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Napovedovanje je v poslovnem okolju ključnega pomena za pravilno sprejemanje poslovnih odločitev in zmanjšanje tveganj le teh ter za uspešno in učinkovito poslovanje, kar velja tudi za turistični sektor. Pri tem je natančno napovedovanje bodočih turističnih trendov še posebej pomembno za pravilno planiranje bodočih investicij v turistično infrastrukturo, saj napačne investicije na osnovi napačnih napovedi lahko vodijo v velike izgube. V okviru načrtovanja modelov za napovedovanje je izrednega pomena ustrezen izbor matematičnih in statističnih metod, na osnovi katerih bo prediktivni model zagotavljal dobre napovedi. V turističnih oskrbovalnih verigah se napovedi turističnega povpraševanja prav tako uporabljajo za zmanjšanje tveganj odločitev in stroškov, da ne bi prišlo do napačnih poslovnih potez in investicij v turistične objekte. V naši diplomski nalogi smo testirali in primerjali dve metodi, in sicer metodo Holt-Winters (HW) in Multiplo linearno regresijo (MLR). Pri metodi HW smo uporabili zgodovinske podatke o prihodu ameriških turistov v Slovenijo. Pri MLR pa smo poleg podatkov o prihodu ameriških turistov, torej časovne vrste, ki jo napovedujemo, uporabili tudi eksogene makroekonomske kazalnike gospodarstva ZDA kot vhodne regresorske časovne vrste. Rezultati so pokazali, da se model MLR nekoliko bolje prilega dejanskim podatkom v primerjavi z modelom HW. Torej dodatne informacije, ki jih nosijo eksogeni kazalniki, pripomorejo k boljšemu opisu dinamike gibanja prihodov ameriških turistov. Poleg same analize dinamike gibanja prihodov turistov nas je zanimalo tudi napovedovanje, kjer smo uporabili model HW, s katerim smo izračunali napovedi prihodnjih prihodov turistov za štiri četrtletja.
Ključne besede: napovedovanje, Holt-Winters metoda, multipla linearna regresija, makroekonomski kazalniki, ameriški turisti
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 468; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

3.
Vloga delovnih značilnosti in kognitivnih napak pri izgorelosti, depresivnosti in anksioznosti zaposlenih
Tjaša Frey-Gorše, 2018, magistrsko delo

Opis: Izgorelost je bila nekoč smatrana kot bolezen menedžerjev, toda v današnjem času, ko smo priča vse večjim spremembam tudi na delovnem mestu, lahko prizadane kogarkoli. V pričujoči raziskavi nas je zanimala vloga delovnih značilnosti v odnosu med kognitivnimi napakami in izgorelostjo, prav tako pa smo preverili, ali se tovrstne povezave pojavljajo tudi pri anksioznosti in depresivnosti. Tako smo raziskali, ali kognicija oz. negativna prepričanja napovedujejo anksioznost, depresijo in izgorelost in kako na omenjene konstrukte vplivajo delovne zahteve in viri. Uporabili smo vprašalnike delovnih zahtev in resursov, Vprašalnik izgorelosti (OLBI), Vprašalnik stresa, anksioznosti in depresije (DASS-21) ter Vprašalnik kognitivne triade (CTI). V raziskavi je sodelovalo 177 oseb, od tega 143 (75,7 %) žensk in 43 (24,3 %) moških v starosti med 26 in 62 let (Mstarost=39 let), ki so zaposlene in delajo vsaj 20 ur tedensko. Rezultati so pokazali, da kognitivna triada statistično pomembno napoveduje depresijo, anksioznost in obe poddimenziji izgorelosti, pri čemer se je kot statistično pomemben napovednik izkazala le poddimenzija pogled na sebe. Rezultati odnosa med delovnimi zahtevami in depresijo, anksioznostjo ter izgorelostjo so pokazali, da splošne delovne zahteve statistično pomembno napovedujejo vse tri konstrukte. Delovni resurs raznolikost delovnih nalog statistično pomembno napoveduje izgorelost, medtem ko delovni resurs avtonomija depresijo in poddimenzijo izgorelosti – odtujenost od dela. Kot statistično pomemben napovednik depresije, anksioznosti in izgorelosti (a le poddimenzije odtujenost od dela) se je izkazala tudi socioemocionalna opora nadrejenih, pri čemer se to ni pokazalo pri opori s strani sodelavcev. Test interakcije ni pokazal, da bi se delovne zahteve močneje povezovale z izgorelostjo v situaciji, ko bi bila kognitivna triada močneje izražena.
Ključne besede: kognitivna triada, stres, izgorelost, anksioznost, delovne zahteve in resursi, multipla regresija
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 561; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Presojanje in napovedovanje insolventnosti za panogo gradbeništvo s pomočjo statističnih modelov
Mitja Šinko, 2016, magistrsko delo

Opis: Gradbeništvo v Sloveniji je doživelo pred krizo enormno rast. Rast so podpirali bančni finančni viri. Z nastopom krize so se začele težave na obeh koncih, ob zmanjševanju državnih investicij so se hkrati odtegovali tuji finančni viri. Posledično so krizo najbolj občutila velika, nefleksibilna in prekomerno zadolžena gradbena podjetja. Več kot dve tretjini velikih gradbenih podjetij ni uspelo niti restrukturirati finančnih obveznosti, saj jih je velika večina pristala v stečaju. Posledice stečajev velikih gradbenih podjetij čutijo tako majhni upniki – predvsem podizvajalci kot veliki upniki – banke in ostali finančni kreditorji. Nefinančni upniki v glavnem predstavljajo manjša ali srednje velika gradbena podjetja. Nekatere od njih je spiralo potegnilo v brezno stečajev. Banke so morale oblikovati ustrezne slabitve za dana posojila. Slabitve so sčasoma načenjale kapitalsko ustreznost. V izogib prihodnjim težavam je smiselno iz izkušenj in potrebe po stabilnem poslovnem odnosu vnaprej predvidevati razvoj prihodnjih dogodkov. Za predvidevanje finančnih težav je smiselna uporaba modelov napovedovanja insolventnosti / neplačila / neuspeha. Ti modeli temeljijo na računovodskih kazalnikih in mehkih dejavnikih. Ker se mehki dejavniki oziroma informacije povečini pridobivajo v poslovnem odnosu, smo se osredotočili na preučevanje javno dostopnih računovodskih informacij. Na vzorcu gradbenih podjetij, kjer smo izločili vsa takratna mikro podjetja in sedem največjih gradbenih podjetij v insolvenčnih postopkih, smo preverjali robustnost tradicionalnih statističnih modelov. Zanimala nas je klasifikacijska natančnost prepoznavnih tujih modelov multiple diskriminantne analize in manj znanih lokalnih modelov logistične regresije. Altmanovi MDA modeli Z-score dopuščajo določeno območje negotovosti, ki se je izkazalo še posebej veliko pri aplikaciji modela Z'-score, saj se je v njem znašlo kar 62 podjetij iz našega vzorca. Po eni strani to pomeni, da je iz previdnosti potrebna dodatna pozornost do teh podjetij, po drugi strani pa to zmanjšuje diskriminacijsko vlogo modela. Vendar se je model izkazal za zelo učinkovitega. Bolj natančen ob upoštevanju skupnega števila napačnih razvrstitev je bil le model logistične regresije od Širce. Slabše od pričakovanj se je izkazal model nepogojne logistične regresije Juričiča. Rezultati testiranja pa ne upoštevajo pomembnega dejavnika – neenakih stroškov napak. Pri enakih stroških napak namreč predpostavljamo, da bi bil strošek insolventnosti povprečnega dolžnika enak zaslužku pri poslovanju s povprečnim uspešnim partnerjem.
Ključne besede: gradbeništvo, insolventnost, presojanje insolventnosti, napovedovanje insolventnosti, statistične metode, Altman, multipla diskriminantna analiza, logistična regresija, stroški napak
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 791; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

5.
Napovedovanje rehospitalizacij za paciente z multiplo sklerozo
Sanja Rikanović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali nenačrtovane ponovne sprejeme pri pacientih z multiplo sklerozo (MS). Cilj našega raziskovalnega dela je bil sestaviti model, ki bo pri napovedovanju nenačrtovanih ponovnih sprejemov uspešnejši od modelov, ki niso vezani na posamezno diagnozo. Pri pisanju teoretičnega dela naloge smo se opirali na strokovno literaturo o multipli sklerozi ter na raziskave o modelih za napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov. Za empirični del naloge smo uporabili podatke iz podatkovne baze SID (State Inpatient Database) za Kalifornijo, ki je del skupine podatkovnih baz, razvitih v okviru projekta HCUP (Healthcare Cost and Utilization Project). Specializiran napovedni model, zgrajen na osnovi podatkov o pacientih z multiplo sklerozo, se je pri napovedovanju ponovnega sprejema bolnikov z MS v manj kot 30 dneh izkazal kot uspešnejši od globalnega modela, ki je bil zgrajen na osnovi podatkov o vseh pacientih ne glede na diagnozo. Povprečna AUC-vrednost specializiranega modela je znašala 0,708, kar je za 0,042 višje od povprečne AUC-vrednosti globalnega modela (AUC = 0,666). Prav tako smo pri specializiranem modelu zaznali višje povprečne vrednosti diagnostične natančnosti, senzitivnosti, specifičnosti in NPV. Dodaten prispevek specializiranega modela v primerjavi z globalnim modelom se kaže tudi v nižji Brierjevi oceni ter v manjšem številu uporabljenih vhodnih spremenljivk in posledično v manj kompleksnem modelu. Vse našteto govori v prid specializiranemu napovednemu modelu za paciente z MS, zato smo v naslednjem koraku temu modelu dodali še podatke o predhodnih hospitalizacijah in ugotovili, da vključitev zgodovinskih podatkov o hospitalizacijah prav tako pozitivno vpliva na napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov. Za napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov pri pacientih z MS je bolje uporabiti specializiran model kot splošnega. Rezultati magistrskega dela so primerni za nadaljnje proučevanje rehospitalizacij pri pacientih z MS.
Ključne besede: multipla skleroza, rehospitalizacija, bolnišnična odpustna pisma, napovedni model, Lasso regresija, ansambelske metode, odločitvena drevesa.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 1329; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (888,29 KB)

6.
Predvideni vplivi nove bančne regulative Basel III na dobičkonosnost bank iz Evropske unije
Slaviša Kalacun, 2015, magistrsko delo

Opis: Vzroki in posledice zadnje finančne krize so mednarodno skupnost privedle do spoznanja, da so bančni in finančni sistemi držav občutljivi na nepričakovane finančne in ekonomske šoke. Mednarodna skupnost je spoznala, da z veljavno regulativo Basel II te vrste tveganj ni možno obvladovati, zato je Baselski odbor za bančni nadzor pripravil novo bančno regulativo Basel III. Problem raziskovanja so predvideni vplivi sprememb, ki jih prinaša nova bančna regulativa Basel III na dobičkonosnost bank iz EU, merjeno s kazalnikom donosnosti sredstev ROA in s kazalnikom donosnosti lastniškega kapitala banke ROE. Ugotovitve bodo pripomogle h kakovostni pripravi bank na predvidene vplive zahtev iz nove bančne regulative Basel III na dobičkonosnost poslovanja bank in posledično h kakovostnejšemu strateškemu in operativnemu načrtovanju delovanja bank, kar je v interesu vseh deležnikov bank. Deset hipotez smo preverjali s Pearsonovimi koeficienti korelacije, s katerimi je mogoče ugotavljati moč in smer korelacije med posameznimi spremenljivkami. V nadaljevanju smo opravili poglobljeno raziskavo vplivov z ekonometričnim modelom multiple regresije, s katerim smo raziskali vplive štirih bančnih in treh makroekonomskih spremenljivk (napovedovalcev) na kazalnik dobičkonosnosti sredstev bank ROA in kazalnik dobičkonosnosti kapitala bank ROE. Rezultati preverjanja hipotez nam pokažejo, da ima najmočnejšo raven korelacije, merjeno s Pearsonovim koeficientom korelacije, s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato po moči korelacije sledi bruto družbeni produkt in nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva. Najmočnejšo raven korelacije s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE ima prav tako napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva ter nato bruto družbeni produkt. Pri ugotavljanju skupnega vpliva sedmih spremenljivk na posamezen kazalnik dobičkonosnosti bank, nam analiza z metodo multiple regresije pokaže, da daje največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROA temeljni kapital 1. reda, nato bruto družbeni produkt in nato kapitalski blažilnik. Napovedovalca temeljni kapital 1. reda in bruto družbeni produkt vplivata na izid pomembno pozitivno, medtem ko napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na izid pomembno negativno. V našem modelu lahko ugotovimo, da zgolj napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na kazalnik dobičkonosnosti bank ROA negativno, vsi ostali napovedovalci pa na ROA vplivajo pozitivno. Največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROE dajeta napovedovalca bruto družbeni produkt in temeljni kapital 1. reda. Oba napovedovalca vplivata na kazalnik dobičkonosnosti bank ROE pozitivno. Z ekonometrično raziskavo smo ugotovili, da ima temeljni kapital 1. reda najmočnejši medsebojni vpliv, kakor tudi delež v skupinskem vplivu na dobičkonosnosti bank, merjeno s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA in kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE. Glede na to, da ima nova bančna regulativa Basel III najpomembnejše nove zahteve ravno s področja kapitala bank, bodo zahteve Basel III imele velik vpliv na dobičkonosnosti bank, na kar morajo biti vodstva bank pravočasno pripravljena.
Ključne besede: finančna kriza, Basel III, dobičkonosnost sredstev, dobičkonosnost kapitala, Pearsonov koeficient korelacije, multipla regresija
Objavljeno: 25.01.2016; Ogledov: 1348; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
8.
9.
ANALIZA VPLIVNIH PARAMETROV NA IZMET C-JEKEL V OBRATU JEKLARNA, ACRONI D.O.O.
Danijela Vukobrad, 2011, diplomsko delo

Opis: Na podlagi dokumentacije službe kontrole kakovosti o procesu proizvodnje C-jekel v podjetju Acroni d.o.o. je bila v diplomski nalogi opravljena analiza s pomočjo multiple linearne regresije o vplivu parametrov na neustrezno kakovost C-jekel. Multipla regresija je pokazala relativno majhno število statistično značilnih vplivnih parametrov. Razlog za to je predvsem v manjkajočih in konstantnih podatkih. Kljub omenjenim omejitvam je izvedena analiza dala smiselne rezultate o vplivu človeškega faktorja in vsebnosti različnih elementov na neustrezno kakovost pri procesu izdelave C-jekel.
Ključne besede: kakovost, kontrola kakovosti, zagotavljanje kakovosti, neustrezna kakovost, izmet, multipla linearna regresija
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 1802; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici