Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Razvoj družinske pismenosti pri malčkih je znotraj družinskega okolja spodbuditi skupno branje ter sodelovanje več generacij. V ta namen je navedena raznolika in kakovostna otroška literatura ter nabor dejavnosti, ki jih zajema družinska pismenost. Delo je ustvarjeno z željo po ozaveščanju in opolnomočenju staršev oz. otrokovih pomembnih odraslih o esencialnosti družinske pismenosti in vrednosti slednje za otrokov razvoj. V teoretičnem delu je tako predstavljen pojem družinske pismenosti in njena vloga pri otrokovem razvoju. Predstavljeni so gradniki bralne pismenosti in veščine, ki naj bi jih malček znotraj teh usvajal. Opredeljena je slikanica in navedene iztočnice, na katere se lahko opremo ob iskanju kakovostnih slikaniških del. Pri raziskovanju so uporabljene deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, metoda sinteze, komparativna metodo in metoda praktičnega dela. V praktičnem delu diplomske naloge je opravljena multimodalna analiza štirih izbranih slikanic. Sledi šest povzetkov iz del izvirajočih dejavnosti, ki so izvedene na neslučajnostnem vzorcu treh malčkov, in opis odzivov otrok. Poudarjen je model celostnega branja slikanice. Ugotovljeno je, da malčki, ob prisotnosti njemu pomembnih odraslih, z veseljem sodelujejo v dejavnostih družinske pismenosti. Pri tem so potrebne prilagoditve glede na otrokov razvoj. Posega se po kakovostnih delih in otroka aktivno vključuje v dejavnosti. Malčki imajo branje radi in ob pozitivnih izkušnjah kažejo velik interes zanj.
Ključne besede: Družinska pismenost, kakovostna slikanica, multimodalna analiza, malčki, obravnava slikanice.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 212; Prenosov: 117
Celotno besedilo (3,48 MB)

Opis: V pričujočem magistrskem delu so predstavljene jezikovne in vizualne izbire za reprezentacijo begunk in beguncev v izbranem slovenskem tiskanem mediju. Kot gradivni vzorec so bili uporabljeni članki s temo begunstva iz Slovenskih novic, objavljeni med februarjem 2016 in junijem 2018. Glavni vzrok za množičen prihod begunk in beguncev v Evropo v letih 2015 in 2016 so, kot dokazujejo politični analitiki in kritiki imperializma (Chossudovsky, Chomsky, Vltchek, Seymour idr.), imperialistični posegi ZDA in njenih zahodnih zaveznic na Bližnjem vzhodu, evfemistično poimenovani humanitarne in protiteroristične operacije. Prihod begunk in beguncev je spremljala kriza odziva, ki se je odvijala po vsej Evropi in jo najizraziteje označujejo zapiranje meja, postavljanje ograj z rezilno žico in zavračanje prihajajočih begunk in beguncev. Slovenska migrantska politika je pri tem sledila evropski. Pri analizi izhajamo iz družbeno-semantične taksonomije kritičnega diskurzivnega analitika Thea van Leeuwna (2008) in reprezentacijske izbire interpretiramo s pomočjo njegove udeleženske mreže (angl. social actor network), s katero je mogoče prikazati homogenizacijo in dehumanizacijo družbenih skupin, kakor tudi njihovo pasivizacijo (tj. odvzem vršilskosti) v reprezentacijah družbenih dejanj. Preučujemo jezikovno in vizualno konstrukcijo begunk in beguncev ter vrednotimo njihovo vlogo pri konstituiranju protibegunske ideologije. Multimodalna analiza je pokazala, da reprezentacija begunk in beguncev v izbranem slovenskem tiskanem mediju reproducira diskurzivno drugost. Begunke in begunci so na eni strani reprezentirani kot vršilci negativnih, kriminalnih dejanj in tako predstavljeni kot nevarnost in grožnja, na drugi strani pa kot pasivne žrtve brez možnosti artikulacije lastnih družbenih in političnih potreb. Z izpuščanjem geopolitičnega konteksta iz reprezentacije je begunsko vprašanje rekontekstualizirano: prikazano je kot »problem«, ki zahteva varnostno ali humanitarno rešitev, ne pa kot posledica imperialističnih vojn Zahoda.
Ključne besede: Begunke in begunci, medijski diskurz, slovenski tiskani mediji, multimodalna kritična diskurzivna analiza, družbeno-semantični model.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2019; Ogledov: 874; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,80 MB)