| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izdelava gnojila iz odpadnega mulja
Lara Božek, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsako leto se soočamo s porastom količine proizvedenih odpadkov, ki predstavljajo veliko obremenitev za naše okolje, če z njimi ne ravnamo pravilno. Med te proizvedene odpadke sodi tudi biomasa (e.g., odpadni mulji, odpadno perje, odpadne rastline, lesni sekanci etc.), ki pa ima številne priložnosti, kot recimo potencial za njeno ponovno pametno uporabo. Znano je namreč, da odpadna biomasa predstavlja trajen in obnovljiv vir surovine in energetsko varčni material (malo energije za njihovo pridelavo in predelavo), ter hkrati omogoča možnost recikliranja. Ena izmed ekoloških, hkrati tudi ekonomskih najbolj sprejemljivih rešitev, trajnostno zbiranje mulja, je njegova ponovna uporaba v poljedelstvu. Eden od najbolj sprejemljivih postopkov obdelave mulja, pri katerem dobimo stranske produkte, je piroliza. V tej magistrski nalogi smo s pomočjo pirolize iz odpadnega mulja dobili biooglje in dve frakciji, težkohlapno in lahkohlapno. Iz dobljenih produktov smo v podjetju Gorenje Surovina d.o.o. določili kalorično vrednost, vsebnost pepela in vlage. Rezultate meritev težkih kovin, PAH, CHN in hlapnih komponent v biooglju, smo dobili iz podjetja IKEMA d.o.o. Ob tem, so opravili eksperiment tako, da so posadili semena kreše v petrijevke ter v njih vstavili določeno koncentracijo biooglja in šote. V četrtem poglavju so prikazani rezultati iz katerih lahko potegnemo zaključek, da se dobljeno oglje v določenih koncentracijah lahko uporablja kot dodatek tlom. Zaradi svojih lastnosti se znatno izboljša kvaliteto in strukturo tal za boljšo rast rastlin, v našem primeru, kreše. Na osnovi rastnega in kalilnega testa smo dobili rezultate, ki smo jih analizirali v sledeče parametre: kaljivost (GR), dolžino korenine rastline (RLP), indeks dolžine korenine (IR) in Munoo – Liisa indeks vitalnosti (MLV) ob določeni koncentraciji biooglja in šote.
Ključne besede: odpadni mulj, piroliza, biooglje, frakcija, rastni in kalilni test
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 307; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

2.
Oplaščanje magnetnih nanodelcev z lizinom: vpliv vezave na učinkovitost odstranjevanja kovin iz gošče mulja
Ken Kolar, 2019, magistrsko delo

Opis: Možnosti ravnanja z odpadnimi goščami iz komunalnih čistilnih naprav, zaradi povišane vsebnosti težkih kovin, omejuje zakonodaja. Kljub visokemu deležu organskih snovi in hranil, je njihova uporaba v kmetijstvu prepovedana. Ena izmed obetajočih naprednih metod odstranjevanja težkih kovin je adsorpcija na magnetne nanodelce, ki se jih po čiščenju odstrani z magnetno separacijo. Pri magistrskem delu smo sintetizirali in okarakterizirali tri sisteme magnetnih nanokompozitov: maghemit – L-lizin, ki so se razlikovali po načinu vezave L-lizina. Za uspešno se je izkazala le kovalentna vezava. Ta sistem je pri čiščenju vzorca mulja dosegel 37 % učinkovitost odstranitve Zn, 27 % Cr(VI) in 26 % Cu.
Ključne besede: mulj, težke kovine, magnetni nanodelci, maghemit, L-lizin
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 398; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
Zniževanje vsebnosti snovi v mlekarski odpadni vodi
Urška Meničanin, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali je koagulacija z uporabo naravnih koagulantov, ki nimajo neželenih učinkov na okolje, konkurenčna koagulaciji s sintetičnimi koagulanti, ki so prisotni na trgu. Želeli smo ugotoviti, ali je sama koagulacija v kombinaciji z nadaljnjo nanofiltracijo dovolj dobra metoda čiščenja za možno ponovno uporabo očiščene mlekarske odpadne vodo iz podjetja Pomurske mlekarne, d. d. Poleg očiščenja odpadne vode smo želeli ugotoviti morebitno uporabnost sedimenta, nastalega v procesu koagulacije. Želeli smo najti optimalno koncentracijo naravnega koagulanta in optimalni začetni pH koagulacije. Opravili smo naslednje fizikalno-kemijske meritve: motnost, pH, spektralni absorbijski koeficient, vsebnost suspendiranih delcev, vsebnost raztopljenih delcev in vsebnost organskih snovi, izraženih kot kemijska potreba po kisiku – KPK. Na podlagi dobljenih rezultatov fizikalno-kemijskih parametrov smo ugotovili znižanje suspendiranih delcev, ki je v skladu z znižanjem motnosti po opravljeni koagulaciji in po opravljeni nanofiltraciji. Dosegli smo zadostno znižanje KPK, ki zadošča mejnim vrednostim Republike Slovenije za izpust v kanalizacijo ali okolje. Znižanje KPK je bilo po nanofiltraciji 98,5 %. Opazili smo trend povišanja amonijevih ionov po koagulaciji s hitozanom pri pH 4, kar smo pripisali delovanju funkcionalnih spojin hitozana v kislem območju, ko se tvorijo skupine NH3+, ki prispevajo k zaznavi amonijevih ionov. Zaključimo lahko, da je uporaba kombinacije koagulacije z naravnim koagulantom hitozanom in nanofiltracijo za čiščenje odpadne mlekarske vode v podjetju Pomurske mlekarne, d. d., za namene ponovne uporabe smiselna.
Ključne besede: koagulacija, nanofiltracija, hitozan, odpadna voda, KPK, mulj
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 792; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

4.
RAZVOJ STROŠKOVNEGA MODELA OBRATOVANJA ČISTILNE NAPRAVE ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE
Barbara Šuster, 2016, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo analizirali vse vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav za čiščenje odpadnih komunalnih vod (odslej ČN). Naš namen je bil, da ugotovimo vplivnost posameznih vrst stroškov na polno stroškovno ceno. Določili smo 5 vrst najpomembnejših stroškov, ki imajo največji vpliv na polno stroškovno ceno za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Izdelali smo poenostavljeni modelni izračun polne stroškovne cene obratovanja čistilne naprave. Ta poenostavljen stroškovni model lahko služi kot orodje upravljavcem ČN, saj neodvisno od tehnologije čiščenja omogoča dokaj natančen izračun polne stroškovne cene za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Za lažje razumevanje tehničnega vidika obratovanja čistilnih naprav smo najprej preučili postopke čiščenja in procese, ki se izvajajo. Pri tem smo spoznali, da gre pri obratovanju ČN v osnovi za tri faze čiščenja: primarna, sekundarna in terciarna. V nadaljevanju smo opisali vrste tehnologij čiščenja, ki se uporabljajo v sekundarni fazi. Pregledno smo v tabelah ponazorili posamezne vrste stroškov, ki nastajajo v posameznih fazah čiščenja odpadnih komunalnih vod in jih razvrstili glede na različne vrste tehnologij. Glede na spoznanje, da se je Slovenija kot članica Evropske unije obvezala, da svoja pravila in zakonska določila prilagaja strategijam skupne evropske politike, smo zato najprej pregledali vsebine teh določil evropske politike na področju varovanja vod. Osnovne vsebine določil izhajajo iz Okvirne direktive o vodah 2000/60/ES (WFD). Nadalje smo povzeli tista zakonska določila iz veljavnih aktov Slovenije, ki se nanašajo na oblikovanje cen za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Pomembni del našega raziskovalnega dela je bila anketa. Izvedli smo anketo v tistih komunalnih podjetjih v Sloveniji, ki upravljajo čistilne naprave za čiščenje odpadnih komunalnih vod. Tako smo dobili informacije o vrstah stroškov, o pomembnosti vpliva posameznih stroškov na vse stroške obratovanja čistilne naprave, o cenah (prodajnih in stroškovnih) za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod ter ostale splošne podatke. Iz podatkov v anketi smo prikazali primerjavo prodajnih in stroškovnih cen v letu 2015. Dokazali smo, s 95% verjetnostjo, da povprečno tri ključne vrste stroškov, tj. stroški električne energije, stroški dela, stroški mulja, skupaj določajo več kot 50% polne stroškovne cene storitev čiščenja odpadnih komunalnih vod. Predstavili smo nekatere usmeritve za optimizacijo stroškov obratovanja ČN, ki jih že uporabljajo na čistilnih napravah v Sloveniji. Gre za izrabo nastajajočega plina, ki nastaja kot stranski produkt pri razpadanju mulja v terciarni fazi in se lahko uporabi kot gorivo za generiranje električne energije. V Evropski uniji se zbirajo podatki o prodajnih cenah javnih storitev, tudi za čiščenje odpadnih komunalnih vod z namenom, da se vzpostavlja primerjava cen javnih storitev in se tako ugotavlja učinkovitost izvajanja v posameznih državah. Na osnovi tega spoznanja smo podali predlog, naj se Slovenija vključi v takšno primerjalno oceno.
Ključne besede: čistilna naprava za čiščenje odpadnih komunalnih vod, Okvirna vodna direktiva Evropske unije, oblikovanje cen javnih storitev za čiščenje odpadnih komunalnih vod, načelo plačila javnih storitev »onesnaževalec plača«, vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav, postopki čiščenja, primarna, sekundarna in terciarna faza čiščenja, populacijski ekvivalent, mulj
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 1051; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
SUŠENJE ODPADNEGA KOMUNALNEGA MULJA Z MIKROKOGENERACIJO NA DEPONIJSKI PLIN IN ODPADNA OLJA
Peter Paller, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba deponijskega plina in odpadnih olj za pogon mikro-soproizvodnje električne energije in toplote. Na ta način lahko s kombinacijo dveh različnih odpadnih energentov proizvedemo uporabno energijo, hkrati pa odstranimo dve vrsti okolju nevarnih odpadkov, kar predstavlja neko vrsto krožnega gospodarstva, ki je zadnje čase več kot aktualno. Za računalniško simulacijo procesa smo uporabili programski paket Aspen Plus® V8.0. Simulacija procesa soproizvodnje električne energije in toplote z izrabo deponijskega plina in odpadnih olj je obsegala simulacijo kompresorjev zraka in deponijskega plina, zgorevalne komore, turbine in prenosnikov toplote. Z mikroturbino proizvedena električna energija se lahko oddaja v električno omrežje, toplota pa koristi za sušenje komunalnega mulja bližnjih komunalnih čistilnih naprav. Pri procesu soproizvodnje nastaja tudi nekaj nezaželenih emisij, ki so v območju dovoljenih vrednosti. Na podlagi dobljenih rezultatov računalniške simulacije, ter uporabe podatkov iz prakse, je prikazan proces sušenja komunalnega mulja. Nato je bila narejena ekonomska analiza, ki upošteva znižanje vsebnosti vlage komunalnega mulja in s tem strošek odvoza v obrate za ekološko neoporečno odstranjevanje odpadnih snovi.
Ključne besede: kogeneracija, mikroturbina, SPTE, deponjski plin, odpadna olja, komunalni mulj, Aspen Plus® V8.0
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 861; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

6.
OKOLJSKO SPREJEMLJIVA ENERGIJSKA IZRABA MULJA KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
Janez Žlak, 2016, doktorska disertacija

Opis: Čistilne naprave odpadnih voda proizvajajo v glavnem dva končna produkta, očiščeno vodo in komunalni mulj v tekoči in trdni obliki. V osnovi se v čistilnih napravah iz odpadne vode najprej odstranjuje večje mehanske delce, nato pa suspendirane snovi. Po mehanskem čiščenju teče voda v biološko stopnjo, in nato sledi še terciarno čiščenje. Ne glede na to, kakšen tehnološki postopek čiščenja uporabljamo, je stranski produkt čistilnih naprav komunalni mulj, ki ga je potrebno nadalje obdelati tako, da se organska snov mineralizira. Z energetskega vidika ima suha snov v komunalnem mulju posebno vlogo zaradi visoke kurilne vrednosti, primerljive z rjavim premogom. Sosežig mulja komunalnih čistilnih naprav v industrijskih postrojih se uporablja predvsem za proizvodnjo energije, kar pa posledično zmanjšuje tudi potrebo po fosilnih gorivih. Po sežigu lahko nastali pepel, ki mora ustrezati mineraloškim, fizikalnim in kemijskim pogojem, uporabimo kot surovino v drugih panogah, Iz navedenega sledi, da nastali pepel ne predstavlja novi odpadek, temveč stranski produkt z nizkimi stroški, kateremu lahko z uporabo v drugih industrijskih dejavnostih povečamo vrednost. V doktorski disertaciji je predstavljeno nastajanje komunalnega mulja ter podana kemijska analiza in analiza kurilne vrednosti. V nadaljevanju je preučeno sušenje komunalnega mulja iz čistilnih naprav, ki ima okoli 60% vlage ter preračunane toplotne izgube na osnovi podatkov s termoelektrarne Trbovlje. Doktorska disertacija nato predstavlja možnost sosežiga komunalnega mulja v Termoelektrarni Trbovlje. Opisane in predstavljene so vse potrebne dodatne procesne enote ter narejena preliminarna ekonomska ocena. Ugotovljeno je bilo, da je sosežig komunalnega mulja ekonomsko upravičen in dobičkonosen ter ima ugoden vpliv na okolje. V programskem paketu Aspen Plus je nato bila izvedena natančna simulacija procesa, ki je temeljila na obratovalnih podatkih termoelektrarne. Glede na evropsko in slovensko zakonodajo je dovoljeno 5% dodajanje komunalnega mulja v sisteme za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Glede na naveden kriterij je bilo preračunano, da je dovoljeno doziranje v termoelektrarni Trbovlje do 1730 kg/h komunalnega mulja s 40% suhe snovi. Simulacija je bila izvedena za različne deleže od 1% do 5% dodajanja komunalnega mulja. V nadaljevanju je bila preračunana proizvodnja električne energije v primerjavi med običajno termoelektrarno in sosežigom, prav tako je bila analizirana sestava dimnih plinov in izločanje težkih kovin. V disertaciji je ugotovljeno, da se z dodajanjem komunalnega mulja neto proizvedena električna energija nekoliko zmanjša, kar je posledica večje vlažnosti mulja v primerjavi s premogom. Prav tako se spremeni sestava dimnih plinov, saj koncentracija NOx in predvsem HCl naraste, medtem ko se koncentracija SOx zmanjša. Predstavljena je tudi metodo kako okolju škodljive snovi izločit iz dimnih plinov. Poseben poudarek je na koncentraciji težkih kovin, za katere je zaradi omejitev v simulaciji predvideno, da celotna količina težkih kovin izhaja v obliki dimnih plinov in pri 5% dodajanju komunalnega mulja nobena od kovin ne presega, mejne, zakonsko določene vrednosti. Disertacijo zaključuje ekonomska analiza z primerjavo rezultatov med metodo neto sedanjih vrednosti in interno stopnjo donosa, s pomočjo katerih je potrjena smiselnost investicije.
Ključne besede: termoelektrarna, komunalni mulj, premog, rotacijski regenerator toplote, sosežig
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 1860; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (8,29 MB)

7.
ŠTUDIJA MOŽNOSTI ODSTRANJEVANJA KOVIN IZ MULJA Z NANODELCI
Tajda Simonič, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo odstraniti težke kovine iz mulja z adsorpcijo le-teh na maghemitne nanostrukture, primerjati učinkovitost odstranjevanja med dvodimenzionalnim maghemitom in enodimenzionalnim maghemitom ter maghemitnimi PVA-alginatnimi kroglicami. Rezultati infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo so pokazali, da smo uspešno sintetizirali dvodimenzionalne maghemitne nanostrukture s topotaktično transformacijo med dehidroksilacijo prekurzorja lepidokrokita γ-FeO(OH). Opravili smo tudi rentgensko praškovno difrakcijo in z dobljenim difraktogramom potrdili, da se struktura enodimenzionalnega maghemita ni spremenila. Zaradi slabe magnetne separacije maghemitnih nanostrutkur iz blata regeneracija in ponovna uporaba ni bila mogoča. Rezultati odstranjevanja kovin po opravljenih adsorpcijskih eksperimentih z dvo- in enodimenzionalnim maghemitom, pridobljeni z rentgensko fluorescenčno spektrofotometrijo, niso kazali zadovoljivega zmanjšanja koncentracije težkih kovin v mulju. Zaključimo lahko, da maghemitni nanodelci za odstranjevanje kovin iz mulja niso primerni. Najboljše rezultate smo dosegli pri obdelavi mulja z 8,5 % vsebnostjo suhe snovi z maghemitnimi PVA-alginatnimi kroglicami, kjer je učinkovitost znašala 26,4 % za železo, 46,8 % za cink in 51,1 % za baker.
Ključne besede: težke kovine, adsorpcija, mulj, digestat, maghemit, nanodelci
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1701; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

8.
Priprava in transport komunalnega mulja za sežig v energetskih objektih
Sanja Potrč, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje potek priprave komunalnega mulja za sežig v energetskih objektih. Opisani so postopki priprave komunalnega mulja, ki jih uporabljamo pred samim sežigom oziroma so-sežigom. Prav tako smo analizirali kapaciteto in karakteristike komunalnega mulja v zadnjih letih v Sloveniji. Preučili smo, katere črpalke se uporabljajo za transport mulja in kakšne so njihove lastnosti. Pri transportu mulja prihaja do linijskih izgub, med katerimi so najpomembnejše predvsem izgube, ki nastanejo zaradi trenja. V diplomskem delu so navedeni postopki za določitev koeficienta trenja, s pomočjo katerega lahko izračunamo tlačne izgube. Prav tako so navedene metode za določitev energijskih izgub in aplikacije reologije za določitev le-teh. Opisane so karakteristike cevovodov, ki jih uporabljamo za črpanje komunalnega mulja. Preučili smo vpliv aditivov na zmanjšanje trenja v ceveh. Ugotovili smo, da lahko za zmanjšanje trenja uporabljamo tako različne polimere, kot tudi nekatere površinsko aktivne snovi.
Ključne besede: komunalni mulj, transport, linijske izgube, koeficient trenja, aditivi
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 958; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

9.
Encimska razgradnja odpadnega mulja papirne industrije
Matjaž Kitak, 2015, magistrsko delo

Opis: Primarni cilj magistrskega dela je bila študija možnosti koristne uporabe odpadnega mulja obstoječe papirnice. Ta material med drugim vsebuje tudi celulozo, za katero je znano, da ob ustrezni predobdelavi hidrolizira najprej do enostavnih sladkorjev, ti pa v naslednjem koraku fermentirajo do bioetanola. Hidrolizo celuloze smo izvajali ob prisotnosti specifičnega encima celulaze in iskali optimalne pogoje za njen najučinkovitejši potek. Reakcije alkoholne fermentacije v okviru tega dela nismo izvajali, saj so predhodne raziskave pokazale, da gre za dokaj enostavno reakcijo s 100-odstotnim izkoristkom. Za izvajanje reakcije hidrolize smo uporabljali šaržni reaktorski sistem EasyMax 102. Sistem je bil izbran zaradi njegove enostavne uporabe, avtomatizacije, natančnosti in majhnih reaktorskih volumnov. Vse te lastnosti sistema smo ob eksperimentalnem delu dodatno potrdili. Pri encimski hidrolizi smo zaradi majhnega izkoristka reakcije odpadni mulj predhodno obdelali z različnimi tehnikami predobdelave. Uporabili smo mletje, kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino, alkalno hidrolizo z NaOH in oksidacijo s H2O2. S temi tehnikami smo spreminjali kristalinično strukturo celuloze na več amorfnih področjih. Z eksperimentalnim delom smo določili in potrdili optimalne reakcijske pogoje encimske hidrolize odpadnega mulja (volumen encima, pH raztopine, čas reakcije in vrsto topila). Kot optimalno tehniko predobdelave smo izbrali kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino. Pri tej je teoretično izračunana dnevna količina bioetanola znašala za bolj razredčeno raztopino ( = 1 g/L) 316 kg in za manj razredčeno raztopino ( = 3,5 g/L) 151 kg.
Ključne besede: odpadni mulj, encimska hidroliza, bioetanol, predobdelava
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 873; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

10.
Projekt predelave muljev iz čistilne naprave podjetja Paloma d.d. s postopkom pirolize
Alojz Cvetko, 2015, diplomsko delo

Opis: Problematika, kam in s kakšnimi stroški z biološkim blatom ter v papirni industriji papirno kašo ostaja večno vprašanje. Iskanje po eni strani ekološko sprejemljivih ter po drugi strani stroškovno sprejemljivih načinov so privedli do najrazličnejših raziskav. Eden od načinov je predelava muljev s postopkom pirolize pri katerem dobimo še uporaben produkt. V diplomski nalogi je opisan postopek predelave, narejena je poizkusna predelava ter ekonomska analiza z dobo vračanja investicije. Rezultati so pokazali, da je smiselno investirati v tehnologijo v kateri je moč videti prihodnost trajnostne rešitve kam z mulji iz čistilnih naprav. Glede doseganja boljše kvalitete biooglja so potrebna nadaljnje raziskave z možnostjo mešanja z drugimi surovinami in posledično z večjo možnostjo trženja pridobljenega produkta.
Ključne besede: Piroliza, biooglje, zgorevanje, biološko blato, papirniški mulj
Objavljeno: 08.07.2015; Ogledov: 934; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici