| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Varstvo na področju mučenja živali
Saša Rosulnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu nas je zanimalo kako je v Sloveniji urejena zaščita živali pred mučenjem, kaj sploh smatramo kot mučenje živali, zakaj ga nekateri izvajajo ter predvsem kako država ukrepa, da bi to kaznovala in preprečila. Ker se živali same pred človekom večinoma ne morejo braniti, je nujno, da jih zaščitimo ljudje, čeprav ravno pred nami samimi.
Ključne besede: živali, zaščita živali, pravno varstvo, mučenje, preprečevanje, nadzorovanje, živalska policija, inšpekcijske službe, nevladne organizacije, društva, zavetišča, diplomske naloge
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 920; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (646,47 KB)

2.
Mučenje živali kot oblika ekološke kriminalitete v Sloveniji
Monja Erhatič, 2017, diplomsko delo

Opis: Z mučenjem živali se srečujemo vsakodnevno. Ljudje v 21. stoletju postajajo vedno bolj izvirni. Načini mučenja, ki jih lahko opazimo dandanes, so naravnost grozljivi. Fizično kaznovanje psa z ostrimi in topimi predmeti ali zavrženje komaj rojenih mačk v naravo, brez možnosti za preživetje, sta le dva izmed mnogih primerov mučenja živali. Ker se dandanes mučenje živali še vedno kaže v grozljivih oblikah, smo se v diplomskem delu osredotočili na mučenje živali kot obliko ekološke kriminalitete, pri čemer je poudarek na oblikah, analizah in primerih mučenja živali v Sloveniji in sami občini Ormož. V občini Ormož lahko najdemo veliko psov na verigah, ogromno mačk je zavrženih s strani lastnika, veliko jih živi v neprimernih bivalnih pogojih. Ljudje se ne zavedajo, da takšna početja vplivajo na psihično stanje njihove živali, zaradi česar lahko žival posledično pade v depresijo, postane agresivna ali utrpi kakšno trajnejšo poškodbo. Posledice so torej grozljive.
Ključne besede: živali, mučenje živali, zaščita živali, ekološka kriminaliteta, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 21.06.2017; Ogledov: 919; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

3.
Živalska policija
Nastja Gregurič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je študija Živalske policije v Sloveniji; raziskovanje njene pozicije v zbiru vladnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pravic živali, preučitev njenih pristojnosti in nalog, načina dela in organiziranosti ter nenazadnje njenega sodelovanja z ostalimi v zbiru omenjenih. Živalska policija deluje od leta 2013, pri čemer je v letošnjem letu prešla izpod okrilja Združenja Varnih hiš Nova Slovenije, pod okrilje Združenja za varstvo pravic živali, katerega predsednik je istoimenovani predsednik Živalske policije, Aldo-Goran Ninovski. Kljub temu, da Živalska policija nima nikakršnih pooblastil, pa je to pri njenem delovanju ne ovira, saj zaradi natančnega poznavanja zakonodaje in primernega pristopa, tako do kršiteljev, kot do dotičnih oseb v organizacijah in ustanovah, s katerimi sodelujejo, dobro, povsem zadovoljivo kljubuje mučiteljem živali, zato so pomisleki glede potrebe po ustanovitvi oddelka oziroma posebne enote v Policiji, ki bi se ukvarjala le s primeri mučenja živali, nekako odveč. Namreč, problem ni v pooblastilih, ki jih Živalska policija sploh nima, temveč v zakonodaji. Slednja namreč ni v koraku s časom in pravice živali ne varuje v zadostni meri. Problem se izraža pri nizkih zagroženih kaznih, ki niti nimajo pravega ustrahovalnega, preventivnega učinka. Tudi kar zadeva intrinzične vrednosti, torej vrednosti bitja samega po sebi, je živali v slovenski zakonodaji nimajo, oziroma se ta kaže zelo pomanjkljivo. Slednje so namreč v večini primerov obravnavane kot lastnina in v primeru mučenja kot poškodovanje ali dokončno uničenje le-te. Poudarek pa bi moral biti ravno v prizadejanih bolečinah in morebitnem uničenju življenja živali. Zato bi bil korak v pravi smeri storjen, če bi se spremenili zakoni, ki dotičejo varstvo pravic živali v Sloveniji. Predpogoj temu pa je nekako sprememba miselnosti ljudi in zavedanja vrednosti slehernega živega bitja, posledično pa pritisk in zahteve po spremembi zakonodaje s tega področja. Nenazadnje pa bi sprememba v miselnosti botrovala tudi k doslednejšemu prijavljanju mučenja živali, saj bi višji moralni standardi človeku ne dopuščali brezbrižnosti. Na spremembo miselnosti in na pogled na varstvo pravic živali pa skuša vplivati tudi Živalska policija s svojimi preventivnimi nalogami, kot so informiranje in izobraževanje ljudi v različnih ustanovah, tudi v vrtcih in šolah, saj je nenazadnje potrebno vzbuditi čut za živali že pri najmlajših.
Ključne besede: živali, pravice živali, mučenje živali, zaščita živali, živalska policija, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 1933; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (941,82 KB)

4.
Poskusi na živalih kot oblika mučenja
Alin Vetrih, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi razpravljamo o poskusih na živalih v Sloveniji in po svetu. Poskusi so oblika mučenja živali, ki jo državna zakonodaja ne prepoveduje popolnoma, ampak jo le pod določenimi pogoji omejuje. Sporno je predvsem ravnanje z živalmi, ki se jih uporablja pri poizkusih, ter koliko proizvajalcev kozmetičnih, farmacevtskih ali drugih produktov se dejansko drži predpisov. Po pregledu literature smo spoznali, da je mučenje živali zelo razširjen in pogost problem, z njim se srečujejo prav v vsaki državi. Ljudje ne razumejo več, kakšen pomen imajo živali in koliko dobrega nam prinašajo. Ugotovili smo, da so živali v poskusih uporabljali že v davni zgodovini, in da so prav one tiste, ki so pripomogle k razvoju antibiotika ter ostalih za človeštvo zelo pomembnih zdravil. Poskuse na živalih se izvaja tudi v današnjih časih, ko imamo toliko drugih uporabnih metod, kar sproža mnoge polemike. Žalostno je dejstvo, da se zaradi že ustaljene prakse uporabe živali veliko proizvajalcev sploh ne ozira za novimi, bolj humanimi metodami in njihovo uporabo. Testiranja živalim povzročajo grozovito trpljenje in neznosne bolečine, saj jih večina ni omamljenih in vsa ta testiranja se izvajajo v prid človeštva. Vsaka država ima tudi društva, ki se borijo za pravice živali in jih ščitijo, vendar nimajo nobenih pristojnosti, da bi ob zaznavi mučenja ukrepala. Žal lahko lastnike samo opozorijo. Država je tista, ki mora poskrbeti, da se zakonodaja na področju zaščite živali upošteva in da se kršenje zakonodaje kaznuje. Bistveno je, da ljudje poleg društev in države začnemo pri sebi spreminjati odnos do živali ter postanemo bolj humani.
Ključne besede: policija, živali, poskusi na živalih, mučenje, zaščita živali, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1841; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (578,87 KB)

5.
Varstvo živali v Republiki Sloveniji
Tina Jovanović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali eno izmed večjih problematik v Republiki Sloveniji, to je mučenje živali in s tem povezana neustrezna zakonodaja ter kazensko sankcioniranje. Pri tem smo ugotovili, da zakonodaja na tem področju v Sloveniji obstaja, vendar je še zmeraj nedorečena in v določenih primerih, predvsem pri sankcioniranju mučiteljev, premila. V diplomskem delu smo izpostavili problem odkrivanja in prijavljanja primerov mučenja živali, ukrepanja nadzornih organov ter premile ali neprimerne kazni za mučitelje živali. Ker pristojnosti in izvajanje določb Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) zaenkrat opravlja le Veterinarska inšpekcija Republike Slovenije (v nadaljevanju UVHVVR), stremimo k temu, da bi se tudi v Sloveniji uvedla t. i. policija za živali, ki bi imela vsa potrebna pooblastila za ukrepanje in kaznovanje mučiteljev živali in bi sodelovala z društvi ter vsemi pristojnimi organi, saj so veterinarji na tem področju preobremenjeni. Za začetek bi se morala spremeniti in izboljšati stopnja družbene odgovornosti ter odnos ljudi do živali, ki se je spreminjal skozi zgodovino, ni pa se spremenil do te mere, da bi se živali prenehalo mučiti. Prav tako bi se morale spremeniti pravna ureditev varstva živali v naši državi, ki smo jo opisali v diplomskem delu, in kazni za mučitelje živali. Opisali smo tudi nekaj primerov mučenja živali ter primerjali zakonodajo in sodno prakso s tistimi v drugih državah, tako pa prišli do nekaterih rešitev, ki bi bile primerne za vsaj delno rešitev problema mučenja živali v Sloveniji. Predvsem uvedba prepovedi imetništva živali oz. odvzema živali bi bila velik napredek pri sankcioniranju. Upamo, da se bo zakonodaja na tem področju izboljšala, predvsem pa, da bodo kazni strožje in se bo tako spremenil odnos ljudi do živali, saj so živali naši sopotniki in imajo tako kot ljudje tudi določene pravice.
Ključne besede: živali, mučenje živali, zaščita živali, zavetišča za živali, diplomske naloge
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 972; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (728,76 KB)

6.
Kaznivo dejanje mučenja živali v Sloveniji
Anita Šinkovec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano kaznivo dejanje mučenja živali v Sloveniji. Delo je osredotočeno predvsem na slovensko pravno ureditev mučenja živali. Podrobneje so obravnavani zakoni ter pravilniki, ki urejajo to problematiko, pri katerih je še poseben poudarek na posameznih členih, ki na to neposredno vplivajo, navedeni pa so tudi mednarodni pravni akti ter pravni akti Evropske unije s tega področja, saj poleg vseh mednarodnih pogodb, slovensko zakonodajo zavezujejo tudi pravni akti Evropske unije. Navedeni so ukrepi zoper kršitelje tako po kazenski zakonodaji, kot tudi po prekrškovni. Izpostavljeni so problemi pomanjkljivosti slovenske ureditve, predstavljene pa tudi spremembe na tem področju v zadnjih letih. To vodi do spoznanja, da je Slovenija v zadnjih desetih letih izboljšala normativno ureditev področja zaščite živali. Predstavljen je nadzor nad izvajanjem zakonodaje, kako je organiziran, kdo in kako ga izvaja, ter kako bi lahko nadzor izboljšali. To nas pripelje do sklepa, da problem preprečevanja mučenja živali ni v normativni ureditvi, temveč v izvršljivosti zakonodaje. Čeprav društva za zaščito živali nimajo veliko pooblastil in pristojnosti, je predstavljena njihova pomembna vloga. Izmed množice primerov mučenja živali so izpostavljeni in podrobneje opisani nekateri najbolj odmevni primeri v slovenskih medijih v zadnjih letih, pri katerih pa je najbolj pomemben njihov epilog. Nazadnje je predstavljena ureditev varstva živali pred mučenjem v drugih evropskih državah, natančneje v Nemčiji in Avstriji, kjer je pravna ureditev na tem področju bolje dodelana, pri tem pa so navedeni predvsem zakoni, nadzorstvo nad izvajanjem zakonodaje in sankcije zoper kršitelje.
Ključne besede: živali, mučenje živali, zaščita živali, diplomske naloge
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1128; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (314,68 KB)

7.
Problematika mučenja živali v Sloveniji
Katjuša Micevski, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudem je dano ustvarjalno potovanje skozi čas, razmišljanje in odločanje o človeštvu in živalskih ter rastlinskih vrstah. S svojimi odločitvami temeljito posegamo in določamo pravice živali, ki jih imamo, pravno gledano, še vedno za predmet. Tak odnos do živali pa žal bistveno pripomore k povečani možnosti nehumanega ravnanja z živalmi, saj velikokrat dovoljuje pravno razlago v prid osebi, ki je obtožena mučenja živali. Prav tako v Sloveniji ne obstaja služba, ki bi delovala v okviru državne uprave in bi bila namenjena izključno izvajanju nadzora na podlagi zakonodaje o zaščiti živali, kar predstavlja težave pri ljudeh, ki ne vedo, na koga naj se obrnejo, če zaznajo tako kršitev. V diplomski nalogi smo preučili zakonodajo, ki pokriva področje mučenja živali v Sloveniji in statistiko prijav mučenja živali na podlagi podatkov, pridobljenih iz letnih poročil policije in statistike Živalske policije. Na podlagi opravljene analize ugotavljamo, da je v Sloveniji več služb, ki so odgovorne za nadzorstvo nad mučenjem živali, vendar nimajo ustreznih pooblastil za dejanske spremembe. Prav tako na podlagi pregleda statističnih podatkov ugotavljamo, da se število kršitev iz leta v leto neenakomerno dviga in spušča. Naš predlog na podlagi izsledkov je, da v Sloveniji potrebujemo službo, ki bo delovala znotraj državne uprave, ki bo imela pristojnosti in pooblastila na področju zaščite živali, prav tako pa pooblastilo za nadzorstvo nad že izdanimi odločbami. Predlagamo, da Živalska policija v Sloveniji deluje znotraj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ker omenjeno ministrstvo skrbi za področje veterine in pod okriljem tega ministrstva deluje tudi Uprava Republika Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, s katero bi morala po našem mnenju Živalska policija tesno sodelovati. Prav tako menimo, da bi morali biti člani Živalske policije močno podkovani v znanju veterinarstva. Prepričani smo tudi, da bi se stanje na področju zaščite živali izboljšalo z informiranjem in osveščanjem družbe o problematiki mučenja živali.
Ključne besede: živali, mučenje živali, zaščita živali, pravna ureditev, živalska policija, redarji, lovski čuvaji, zavetišča za živali, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1580; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (654,90 KB)

8.
Zlorabe in mučenje živali v Republiki Sloveniji - analiza primerov
Saša Petrovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen dela je analiza trenutno uveljavljene zakonodaje s področja pravnega varstva živali in njihovih pravic ter izpostavitev njenih pomanjkljivosti. S primerjavo normativnih ureditev drugih držav smo dosegli celovit pregled prave ureditve tega področja in na podlagi tega predlagali rešitve, ki bi bile kompatibilne z našim sistemom. Z analizo dejanskih primerov smo ugotovili pogostost prekrškov in kaznivih dejanj, načine mučenja, odzive pristojnih organov in splošno mnenje prebivalstva oziroma odzive na ravnanja. Področje zaščite živali ima širok obseg, zato smo se omejili na domače živali in se bolj konkretno posvetili zlorabi in mučenju le-teh v obdobju zadnjih desetih let. Ugotovili smo, da se je število obravnavanih zlorab mučenja živali v slovenskem prostoru v zadnjih desetih letih povečalo za 48 %, razlog tega pa je tudi nadgrajena zakonodaja, ki jo je priporočila Evropska unija, in resnejša percepcija zaščite živali. Članstvo Slovenije je torej zagotovo vplivalo na razvoj zakonodaje na področju zaščite živali in jo v določenih primerih izboljšalo, nismo pa še na stopnji Nemčije, Avstrije ali Švice. Te države imajo zelo strogo zakonodajo in verjamejo, da so vse živali čutna bitja, s katerimi je potrebno ravnati spoštljivo in dostojanstveno. Ugotovimo, da so slovenski storilci moškega spola in ne obžalujejo svojih dejanj. Zlorabo izvajajo najpogosteje samostojno nad psi. Predvidene sankcije v Sloveniji so v primerjavi z izbranimi primerljivimi državami nizke, kljub temu pa smo mnenja, da sta neformalna kontrola in vplivi javnosti najglasnejši opozorilni krik na nepravilnosti. Potrebno se je zavedati, da sprenevedanje in zanikanje ravnanj pomenita tudi njihovo tiho odobritev. Ničelna toleranca do mučenja živali pa je edina pravilna pot v boju proti zlorabam in zagotovitvi njihove dobrobiti.
Ključne besede: živali, mučenje živali, zlorabe živali, zaščita živali, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1115; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

9.
Pasje borbe v Sloveniji in nekaterih evropskih državah
Nina Lopan, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bil predstaviti pasje borbe v Sloveniji in nekaterih evropskih državah. Priljubljenost pasjih borb postaja iz leta v leto večja in na plano prihajajo grozljive podrobnosti iz samih treningov psov kot tudi borb. V diplomsko delo je vključen tudi anketni vprašalnik, s katerim smo prišli do podatkov o informiranosti anketirancev. Izvedeli smo tudi, kakšno mnenje imajo o delovanju pristojnih organov in o samih pasjih borbah. Ljudje bi se morali bolj zavedati te problematike in nameniti malo več pozornosti dogajanju v svoji bližnji okolici. K temu bi lahko pripomogla boljša informiranost o samih pasjih borbah in o znakih, ki kažejo na morebitno prisotnost le-teh. Širšo javnost bi morali bolje podučiti o tej problematiki in o vsem, kar je povezano z njo, saj bi le tako lahko prišli do kakšnih sprememb. V zadnjih nekaj letih se v Sloveniji vse več govori o pasjih borbah in nanje opozarja, tako da lahko upamo, da se bo stanje na tem področju v bodoče izboljšalo in da bodo ljudje prenehali s tovrstnim početjem. Ker pa se ti dogodki po navadi odvijajo vedno na novih lokacijah in za te izve le zaprt krog ljudi, bo potrebno boljše sodelovanje ljudi in pristojnih organov. Pasje borbe niso problematika le v Sloveniji. V diplomskem delu so bile predstavljene tri evropske države, v katerih se prav tako borijo proti tej vrsti mučenja živali oziroma psov. Rusija je ena izmed držav, ki temu problemu ne namenja toliko pozornosti in ne ukrepa, kot bi bilo to potrebno, saj so pasje borbe pri njih skoraj da način življenja.
Ključne besede: psi, pasje borbe, mučenje živali, kazniva dejanja, prijave, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 990; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (741,32 KB)

10.
ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJI
Katja Andrinek, 2015, diplomsko delo

Opis: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi. Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Ključne besede: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 1496; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (910,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici