| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Teritorialne kolektivne blagovne znamke : orodja razvoja podeželja v pametne, povezane in inovativne destinacije
Tanja Lešnik Štuhec, Urška Starc Peceny, Nejc Pozvek, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Domačini in turisti se vse bolj zavedajo vrednot zdravega načina življenja. Iščejo trajnostne, ustvarjalne, družbeno odgovorne prakse in izkušnje na področju nakupovanja hrane, storitev in turističnih proizvodov. Zelena pametna podeželska območja bodo vse pogostejša destinacija za turiste, ki se soočajo z epidemičnimi ukrepi zaradi COVID-19. Trendi kažejo, da si prizadevamo za razpršene, varne, poglobljene, pristne, zelene, vključujoče, izkustvene dogodivščine in rekreacijo v privlačnih naravnih okoljih. Teritorialne kolektivne blagovne znamke so pomembno orodje za razvoj podeželja in verižno povezane ponudnike, ki ponujajo kakovostne izkušnje z lokalno dodano vrednostjo. Destinacijske organizacije kot koordinatorji razvoja in trženja turizma in s tem povezanih dejavnosti odločilno vplivajo na prepoznavnost zelenih destinacij. Učinkovita uporaba novih tehnologij ima pri tem pomembno vlogo, kar smo raziskali tudi v projektu Turizem 4.0-obogatene turistične izkušnje. Celovita ciljna platforma omogoča povezljivost znotraj omrežja, komunikacijo med certificirano dobavno verigo in zbiranje podatkov ter komunikacijo v širokem spletnem okolju potencialnih javnosti, kar omogoča tudi usmerjanje prometa in turističnih tokov. Z rezervacijskim portalom, prodajno in logistično povezavo je mogoče ustvariti po meri izdelano certificirano ponudbo, njeno prodajo, dostavo in učinkovito spremljanje.
Ključne besede: blagovne znamke, kolektivne blagovne znamke, razvoj podeželja, pametne destinacije, mreženje, dobavne verige, turizem
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 51; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (24,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Kulturni turizem : vloga kulturnih institucij pri valorizaciji kulturne dediščine v turistične namene
Alenka Černelič Krošelj, Marjetka Rangus, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek obravnava razmerje med turizmom in vlogo kulturnih ustanov pri sooblikovanju turistične ponudbe, na kratko analizira posebno vlogo muzejev kot javnih institucij v kulturnem turizmu in navaja nekatere predloge za nadaljnji razvoj. Avtorici izpostavljata različne oblike odnosov, ki se razvijajo med turizmom in kulturnimi ustanovami, ter predlagata mreženje kot obliko sodelovanja na področju kulturnega turizma. Na podlagi študije primera Posavskega muzeja Brežice so predstavljeni štirje primeri različnih pogledov turizma in kulturnih ustanov na razvoj produktov kulturnega turizma in predlogi za reševanje konfliktov. Prispevek ponuja predloge za možnosti dobrega mreženja in kakovostnega sodelovanja.
Ključne besede: kultura, kulturni turizem, muzeji, mreženje, kulturne ustanove
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 232; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Sprejemne turistične agencije : vloga pri butičnosti ponudbe
Ilona Stermecki, Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Poglavje opredeljuje prepoznavnost turističnih destinacij, ki je večinoma odvisna od celovito povezane, enovito kakovostne in predvsem dobro marketinško komunicirane doživljajsko naravnane personalizirane ponudbe – storitvenega portfolia, ki temelji na zaupanju med deležniki. S skupno promocijo, trženjem, prodajo in logistiko dosegajo povezani partnerji po vrednostni verigi prepoznavnost na turističnem zemljevidu ter uresničujejo obljubljeno zgodbo destinacije, ki temelji na naravi in kulturni dediščini, etnoloških posebnostih in značilni kulinariki. Turistične destinacijske organizacije in vhodne/sprejemne ali destinacijske turistične agencije so v nenehnem stiku z organizatorji potovanj in pomembno vplivajo na proces odločanja pri nakupu turističnih produktov. Prav sprejemne oziroma servisne potovalne agencije, na katere se osredotočamo v tem poglavju, so v neposrednem stiku z gosti od trenutka, ko ti prispejo na destinacijo, v vseh fazah njihovega bivanja v destinaciji, pa tudi v času odhoda in po njem. S specializiranimi aktivnostmi vplivajo na dobro počutje, uresničevanje in preseganje pričakovanj obiskovalcev ter s tem spodbujajo prodajo na destinaciji. Slovenija se je usmerila v zeleno zgodbo in butična doživetja, ki jih ponujajo specializirane agencije. Proučitev turističnih agencij je pokazala, da je še veliko prostora za nadgradnjo personaliziranih butičnih zgodb, ki bi pritegnile in zadovoljile pričakovanja gostov, ki so zanje pripravljeni nameniti čas in denar.
Ključne besede: turistična destinacija, management destinacije, vhodna/sprejemna turistična agencija, mreženje, destinacijski produkti
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 145; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Mreženje : zagotavljanje dodane vrednosti destinacije
Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Trajnostni in odgovorni turizem sta vsestranska instrumenta dolgoročnega razvoja. Temeljita na proaktivnem načrtovanju in celovitem upravljanju turističnih vrednostnih verig v zeleni pametni destinaciji. Kakovostna celostna ponudba medsektorsko povezanih pristnih butičnih doživetij ter njena učinkovita in ciljana promocija, trženje in prodaja vplivajo na motivacijo, interes in rast turističnega povpraševanja in potrošnje. Večja potrošnja je povezana z večjim prihodkom destinacije in s povečanjem deleža lokalno oziroma regionalno dodane vrednosti po celoviti verigi turistične ponudbe. Pristop zahteva širok nabor razvojnega interveniranja skozi raznotere projekte povezanih deležnikov, kar sledi strateško načrtovani sliki prihodnosti od spodaj navzgor in od zgodaj navzdol. Mreženje v procesu ustvarjanja vrednosti za oblikovanje, trženje, prodajo in evalviranje avtentičnih zelenih doživetij ima izjemne sinergične in multiplikativne učinke ter moč razpršitve prihodka. S tem se dodaja vrednost po celotni verigi, tudi izven turistične dejavnosti. Tako nastajajo turistični produkti – vodena doživetja, ki certificirana s teritorialnimi kolektivnimi blagovnimi znamkami, vzpostavljenimi po modelu Izvorno slovensko, zagotavljajo visoko kakovost in dodano vrednost destinacije.
Ključne besede: mreženje, turistična destinacija, verige vrednosti, dodana vrednost, avtentična butična doživetja, teritorialna kolektivna blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 260; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Razvoj modela organiziranja maloprodajne mreže podjetja
Maruša Štuhec, 2020, magistrsko delo

Opis: Maloprodaja je ena izmed ključnih poslovnih dejavnosti na trgu, saj skrbi za nemoten dostop končnih kupcev do izdelkov in storitev ter hkrati spada med najpomembnejše delodajalce v mnogih državah. Zanimal nas je obstoječi model organiziranja maloprodajne mreže izbranega podjetja, ki deluje na trgu zabavne elektronike, računalniških iger, igrač in podobno, naš cilj pa je bil predstaviti teorijo z obravnavanih področij in oblikovati predlog modela za optimizacijo organiziranja maloprodajne mreže izbranega tipskega podjetja. Z raziskavo smo ugotovili, da so največje pomanjkljivosti obstoječega organiziranja maloprodajne mreže v oglaševanju, zavzetosti zaposlenih, znanju zaposlenih na tehničnem področju in na področju urejenosti fizičnih prodajaln. Predlagali smo aktivnosti za izboljšanje teh področij, ki se nanašajo na sodelovanje z oglaševalsko agencijo, širitev oglaševanja z osredotočenostjo na ciljne skupine in atraktivnejše oglaševanje. Na področju zavzetosti zaposlenih smo predlagali nedenarno nagrajevanje zaposlenih na podlagi analiz uspeha, razvijanje timskega dela in pripadnosti podjetju ter redna izobraževanja. Podali smo tudi nekaj predlogov za optimizacijo obstoječih fizičnih prodajaln.
Ključne besede: organizacija, maloprodaja, modeli maloprodaje, mreženje, oskrbovalna veriga.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 673; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (377,63 KB)

6.
Model socialnega podjetništva na primeru organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji
Katja Zajko, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Ključne besede: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2019; Ogledov: 1354; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

7.
Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina : magistrsko delo
Barbara Slak, 2019, magistrsko delo

Opis: Naslov magistrske naloge Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina zajame vse pojme, ki jih v nalogi podrobneje obravnavamo: podjetništvo, mikro in majhna podjetja, mreženje in podjetniško mreženje, destinacija in destinacijski management, turistična ponudba ter zgodbarjenje v turizmu. Analizirali smo Mirnsko dolino in potenciale na destinaciji za razvoj mrežnega turizma. V zadnjem delu naloge smo raziskali trenutno stanje in pogled deležnikov na mreženje v javnem, civilnem in zasebnem sektorju na destinaciji Mirnska dolina. V magistrski nalogi smo si zastavili štiri cilje, katerim smo tudi sledili in jih dosegli. Prvi cilj je bil izvesti analizo stanja destinacije Mirnska dolina in pregledati obstoječe stanje ter Strateško akcijski načrt za vzpostavitev destinacije Mirnska dolina. Drugi cilj je bil predstaviti zgodbarjenje v turizmu na primeru dobre prakse Steirisches Vulkanland in narediti benchmarking analizo z Mirnsko dolino. Kot tretji cilj je bila opravljena analiza poznavanja in razumevanja mreženja med turističnimi ponudniki na destinaciji Mirnska dolina in ugotavljanje trenutnega stanja mreženja na destinaciji Mirnska dolina. Zadnji cilj pa je bil podati, na podlagi analize mreženja med turističnimi ponudniki, strateške usmeritve za oblikovanje mreženja na destinaciji in oblikovati model mreženja, primeren za destinacijo Mirnska dolina.
Ključne besede: mreženje, destinacija, podjetništvo, zgodbarjenje, turizem
Objavljeno v DKUM: 11.04.2019; Ogledov: 1180; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

8.
Načini iskanja zaposlitve med mladimi
Eva Hrovat, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali načine iskanja zaposlitve med mladimi. Iskanje zaposlitve je tema, ki je v današnjem času, ko situacija na trgu dela ni enostavna, zelo pomembna. Opisali smo značilnosti trga delovne sile, značilnosti mladih in dejavnike, ki vplivajo na položaj mladih na trgu delovne sile. Opisali smo tudi metode iskanja dela. Raziskavo smo izvedli na območju Radomelj in okoliških krajev, ki spadajo v občino Domžale. V raziskavi nas je predvsem zanimalo, katero skupino metod, pasivne ali aktivne, mladi v največji meri uporabljajo pri iskanju zaposlitve. Zanimalo nas je tudi v kolikšni meri se mladi poslužujejo mreženja ter v kolikšni meri je razširjena uporaba spletnih socialnih omrežij med mladimi. Ugotovili smo, da med mladimi prevladuje uporaba pasivnih metod. Med aktivnimi pa v največji meri uporabljajo mreženje, kateremu mladi pripisujejo kar precejšnji pomen. Kljub zavedanju pomembnosti uporabe spletnih socialnih omrežij kot orodij, s katerimi širimo svojo mrežo poznanstev, mladi spletna socialna omrežja s tem namenom pregledujejo le redko.
Ključne besede: mladi, trg dela, zaposlovanje, metode iskanja zaposlitve, mreženje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 1482; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
How does networking impact the SMEs growth
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Today's market conditions are forcing companies to adapt to changes in order to survive, grow and be competitive. Such changes include inter-company cooperation and networks, which allow for competition and innovation in a dynamic environment. Today, almost all industries are affected by the evolution of networking relationships within and between firms; however, previous studies have revealed that companies differ in their competitive strategies, strategic and technological orientation, and methods of networking. Most of these studies have linked networking with performance, with less empirical evidence on linking networking in SMEs with company growth. Previous research has also shown that entrepreneurial potential in Slovenia is not fully utilized. For this reason, the presented paper investigates a networking in SMEs and its contribution to the companies' growth.
Ključne besede: mreženje, podjetje, podjetništvo, mala podjetja, srednja podjetja, razvoj podjetja
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 908; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (358,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici