| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 438
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Napovedovanje odpovedi izdelkov z metodami globokega učenja
Blaž Sašek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj in optimizacijo modelov za analizo garancijskih podatkov in napovedovanje odpovedi z metodami globokega učenja. Globoko učenje je redko uporabljeno v tovrstne namene, zato so raziskave na tem področju pomembne, a obenem težavne, saj obstaja manj predhodnih virov, s katerimi si lahko pomagamo. Na drugi strani pa se tehnologija v zadnjih letih razvija izjemno hitro, tako da lahko modele globokega učenja implementiramo tudi brez detajlnega poznavanja vseh elementov globokega učenja, kar je omogočilo razcvet uporabe in aplikacijo globokega učenja na široko paleto problemov. V nalogi smo preizkusili več različnih modelov, od prilagojenega enoslojnega perceptrona do konvolucijske nevronske mreže, in večje število optimizacijskih metod. Z uporabljenimi metodami smo dosegli 30–40-% stopnjo natančnosti, kar odstopa od želene 10-% stopnje napake. Pri tem moramo upoštevati majhen nabor vhodnih podatkov. Metode globokega učenja se ob zastavljenem zahtevnem pogoju niso izkazale kot primerne za uporabo, iz pridobljenih informacij pa zaključujemo, da bodo metode najverjetneje uporabne v prihodnje, ko bo na voljo več podatkov, ki bodo tudi bolj kvalitetni.
Ključne besede: Garancijski podatki, Strojno učenje, Nevronske mreže, Globoko učenje, Python, Tensorflow
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 916; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

42.
Nanoporozni polimeri iz prepletenih polimernih mrež
Petra Utroša, 2017, magistrsko delo

Opis: Prepletene polimerne mreže (ang. »interpenetrating polymer networks«, IPN) predstavljajo posebno vrsto vsestransko uporabnih večkomponentnih polimernih sistemov. Gre za preplet dveh polimernih mrež, ki med seboj nista kovalentno povezani. Tak material vsebuje mikro domene obeh polimernih komponent in tako deloma ohrani lastnosti obeh polimerov. Sinteza IPN običajno poteka v dveh zaporednih reakcijah, z ustreznim izborom monomerov pa je možna tudi sinteza v enem koraku. Pri tem je potrebno zagotoviti, da polimerizaciji posameznih monomerov potekata po ortogonalnih mehanizmih in se med seboj ne motita. Preverili smo, ali to velja za prosto radikalsko polimerizacijo stirena in polimerizacijo z odpiranjem obroča ε-kaprolaktona. Preučili smo kinetiko izbranih polimerizacij in določili pogoje, pri katerih oba izbrana monomera polimerizirata z enako hitrostjo, saj pričakujemo, da se s sočasno polimerizacijo verige temeljiteje prepletajo in s tem velikosti domen posameznih komponent manjšata. Nadalje smo IPN uporabili kot prekurzorje za pripravo poroznih polistirenskih ogrodij. Domene poli(ε-kaprolaktona) (PCL) smo selektivno odstranili s hidrolitsko razgradnjo, kar je vodilo do nastanka por v polistirenskem ogrodju. Preučili smo, kako na poroznost polistirenskega skeleta vplivajo način priprave, zamreženost, sočasnost obeh vrst polimerizacij in molska masa PCL. Porozno morfologijo skeleta smo preučevali z elektronsko vrstično mikroskopijo (SEM), iz adsorpcijskih izoterm pa smo določili specifične površine skeletov po Brunauer-Emmett-Teller metodi (BET). S sočasno sintezo IPN smo po nadaljnji obdelavi dobili mezo- in mikroporozne polimere s specifičnimi površinami do 89 m2/g, medtem ko smo po zaporedni pripravi dobili makroporozne polimere z zanemarljivo majhnimi specifičnimi površinami.
Ključne besede: prepletene polimerne mreže, poli(ε-kaprolakton), polistiren, poroznost
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 778; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

43.
Možna rešitev čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije
Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Darko Golob, Nina Novak, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Odpadne vode iz tekstilne industrije, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilnih materialov, so zaradi svoje obarvanosti in heterogene sestave tako estetski kot tudi ekološki problem. V članku je opisan evropski projekt ADOPBIO, ki ponuja alternativno rešitev čiščenja teh odpadnih voda. Namen projekta ADOPBIO je razviti in ponuditi rešitev čiščenja in recikliranja odpadne vode iz tekstilne plemenitilne industrije. Cilj projekta je razviti metodo, ki zagotavlja popolno razbarvanje in 75-odstotno recikliranje odpadne vode iz plemenitilnic. ADOPBIO združuje dve najboljši razpoložljivi tehniki za čiščenje odpadne vode: tehniko AOP z bioflotacijo. Ta kombinacija metod čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije do začetka projekta še ni bila preizkušena. Vloga Oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje pri tem projektu je bila raziskati in proučiti možnost razbarvanja odpadnih voda iz dveh sodelujočih tekstilnih podjetij z naprednima oksidacijskima postopkoma: s postopkom, pri katerem aktiviramo $H_2O_2$ termično ob prisotnosti katalizatorja, in s postopkom, kjer aktiviramo $H_2O_2$ z UV žarki. Z obdelavo termo/$H_2O_2$/katalizator, ki ji je sledila obdelava UV/$H_2O_2$, smo za odpadne vode iz podjetja TSP v povprečju dosegli 70-odstotno razbarvanje, za odpadne vode iz podjetja Blondel pa 87-odstotno razbarvanje.
Ključne besede: tekstilna industrija, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, razbarvanje, recikliranje, napredni oksidacijski postopki, bioflotacija, regulacijska programska oprema, umetne nevronske mreže, Plackett-Burmanov eksperimentalni načrt
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 1097; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

44.
Zasnova inteligentnega sistema celovite obdelave podpornih informacij za razvoj novih aparatov
Boštjan Ogrizek, 2017, doktorska disertacija

Opis: V industrijski praksi je vedno večja težnja po izboljšanju razvojnega procesa. Eden izmed razlogov je želja po končnem dobičku na izdelani aparat. Drug razlog je porast količine različnih razvojnih podjetij ter posledično tudi konkurence na globalnem trgu. Sam razvoj traja od prve ideje za nov izdelek pa vse do njegove ukinitve. V tem času poteka veliko aktivnosti, ki se izvajajo z željo po končnem uspehu izdelka na trgu. Vendar pa se, tako kot je to znano iz drugih panog, v obilici konkurence pogoji za uspeh zaostrijo. To pomeni, da v primeru podobnega napredka ter delovanja podjetij le ta celovito gledano ne morejo ustvariti večje konkurenčne prednosti na trgu. Če je v razvoj vloženih preveč resursov to pomeni, presežek investicije ter vpliv na končno ceno izdelka. V koliko je vloženih resursov premalo je lahko končni rezultat nepopoln izdelek, ki ga trg na dolgi rok zavrne. Tako je za optimalen razvoj izdelka potrebna optimalna pot, ki sočasno zmanjša resurse na optimalno raven prav tako pa zagotovi prepotrebno končno kvaliteto. V doktorski disertaciji smo zbrali podatke o različnih aparatih za pripravo napitkov za namene raziskovanja v področju snovanja inteligentnega podpornega sistema za razvoj aparatov. Iz zbranih podatkov smo nato izluščili predvidene pomembne karakteristike, ki smo jih nato zapisali v različne table za kasnejše delo. Zaradi samega tipa delovanja smo za kreiranje podpornega sistema uporabili metodologijo nevronskih mrež. S pomočjo le teh smo na podlagi podatkov iz obstoječe baze znanja kreirali podporne mehanizme, ki smo jih kasneje umestili v naš podporni sistem. Podporni sistem smo zastavili modulno, saj je bil že začetni namen možnost kasnejših enostavnih nadgradenj v primeru novih dognanj ter učenja iz lastnih primerov. Kreirane nevronske mreže so bile tekom razvoja sistema tudi testirane ter kvalitativno ovrednotene. Podporni sistem je bil kreiran s pomočjo implementacije šestih podpornih področij. Ta področja so bila izbrana iz različnih vej razvoja aparatov. Končni sistem je bil zasnovan z miselnostjo hitre pomoči ter enostavnostjo uporabe končnega odjemalca. Rezultati testiranja podpornega sistema so pokazali ustreznost metodologije za namen razvoja aparatov. Dokazali smo, da je mogoče razviti podporni sistem s pomočjo nevronskih mrež, ki pomaga pri obdelavi podpornih informacij. Prav tako pa smo s pomočjo rezultatov ponudili možnosti za dodatne raziskave ter razvoj v smeri inteligentnih sistemov za podporo tekom razvoja različnih izdelkov.
Ključne besede: razvoj izdelka, nevronske mreže, inteligentni sistem, podporne informacije
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 860; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (6,24 MB)

45.
ZNAČILNOSTI AKTIVNEGA VKLJUČEVANJA STAROSTNIKOV V OKOLJE - PRIMERJAVA MESTNEGA IN VAŠKEGA OKOLJA
Kaja Valand, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali življenje starostnikov z vidika njihove aktivnosti in primerjali njihovo aktivnost glede na bivanje v mestnem ali vaškem okolju. V teoretičnem delu smo opredelili pojma starost in staranje, opisali značilnosti kakovostnega življenja starostnikov in njihove potrebe ter predstavili značilnosti in možnosti aktivnosti starejših. V empiričnem delu smo raziskali (ne)vključenost starostnikov v organizirane aktivnosti, (ne)aktivno preživljanje prostega časa ter njihov odnos z drugimi ljudmi znotraj okolja, v katerem živijo. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, v raziskovalni vzorec pa smo zajeli dve ciljni populaciji, in sicer telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo v mestu, in telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo na vasi. Ugotovili smo, da je na vasi manjši delež starostnikov, ki se udeležujejo aktivnosti, organiziranih za starejše, kot je teh starostnikov v mestu, in da starostniki v mestu preživljajo svoj prosti čas bolj aktivno. Starostniki z vasi ne izpostavljajo, da bi si želeli povečanega obsega organiziranih aktivnosti za starejše. Ugotovili smo, da se le četrtina starostnikov počuti osamljeno, na kar pa ne vpliva kraj bivanja, imajo pa starostniki na vasi boljše odnose v okolju, v katerem živijo, kot starostniki v mestu.
Ključne besede: starostnik, aktivno staranje, okolje, prosti čas, socialne mreže
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1147; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

46.
MODEL ZA DINAMIČNO ADAPTIVNO KONTEKSTNO OBVLADOVANJE IZJEM PRI IZVAJANJU POSLOVNIH PROCESOV
Jurij Laznik, 2016, doktorska disertacija

Opis: V tej doktorski disertaciji predlagamo od jezika za izvajanje poslovnih procesov neodvisen model za upravljanje in obvladovanje nepričakovanih izjem v poslovnih procesih. Model omogoča dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem v času izvajanja poslovnih procesov. Predlagani teoretični model sledi smernicam, kako izdelati učinkovito ogrodje za dinamično upravljanje izjem v stroju za izvajanje poslovnih procesov in sicer v času izvajanja poslovnih procesov. Ravno tako omogoča učinkovito upravljanje znanj o izjemah. Njegova zasnova omogoča porazdeljeno uporabo znanj o izjemah med stroji za izvajanje poslovnih procesov. Nenazadnje njegova lahka razumljivost omogoča hitro učenje in zmožnost implementacije modela v različnih specifičnih strojih za izvajanje poslovnih procesov. Teoretični model preverimo s pomočjo simulacije barvnih Petrijevih mrež. Na osnovi teoretičnega modela izvedemo implementacijo na specifičnem stroju za izvajanje poslovnih procesov, WS-BPEL. Implementacija baze znanj o rešitvah je izvedena s pomočjo semantičnega spleta in ontologije, ki smo jo definirali. Preverjanje modela izvedemo z izvedbo eksperimenta, kjer preverimo vpliv na kompleksnost in fleksibilnost poslovnih procesov ter obseg podpore dodatnih vzorcev za upravljanje izjem. Definiramo model, ki na osnovi empiričnih meritev omogoča ovrednotiti vpliv predlagane rešitve na izvajanje poslovnih procesov. S tem podkrepimo učinkovitost predlagane rešitve za dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem pri izvajanju poslovnih procesov.
Ključne besede: načrtovanje poslovnih procesov, prilagodljivost poslovnih procesov, dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem, Web Services Business Process Execution Language, semantični splet, ontologije, barvne Petrijeve mreže, vzorci upravljanja izjem
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1098; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

47.
Podajno lovilne ograje
Andreja Padežnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavane podajno lovilne ograje in njih uporaba. Ker se v zadnjem času vse več skalnih podorov oz. padajočega kamenja pojavlja tudi v urbanih okoljih in ne le v alpskem svetu, kot je to značilno, se vse večkrat dogodi, da se za zaščito prometnic, infrastrukture in človeških življenj uporabljajo predvsem podajno lovilne ograje, ki zagotavljajo najboljšo možno zaščito pred padajočim kamenjem. Opisane so različne vrste podajno lovilnih ograj (GBE, RXE, hibridni sistemi) in nekateri predpisi ETAG027 (Evropskega tehničnega soglasja za lovilne sisteme). Na praktičnem primeru je izvedena analiza padajočega kamenja.
Ključne besede: podajno lovilne ograje, padajoče kamenje, mreže, hibridni sistem, ETAG 027
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1205; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

48.
Rekonstrukcija tlačnega cevovoda za komprimiran zrak v podjetju Forstek d.o.o.
Andrej Poberžnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo razčlenili problematiko podjetja Forstek d.o.o., ki ima težave z dobavo komprimiranega zraka oziroma premajnim tlakom pri končnem porabniku ter previsoko temperaturo v kompresorski postaji. Preverili smo tudi, ali lahko na obstoječo tlačno posodo priključimo dodatne porabnike. Po opravljenih izračunih za padec tlaka v cevovodu, preverjanju ustreznosti tlačne posode in prezračevanja kompresorske postaje, so se v podjetju odločili za rekonstrukcijo cevovoda, zamenjavo tlačne posode in kompresorjev. Po teh ukrepih proizvodnja zopet deluje optimalno.
Ključne besede: komprimiran zrak, padec tlaka, dimenzioniranje cevne mreže
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 653; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

49.
Razvoj hibridnega stroja za delo na strmem terenu
Martin Kodrič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Obravnavamo problem vzdolžne obdelave nasadov na strmih kmetijskih površinah, ki se danes obdelujejo z vitelnimi obdelovalnimi stroji. Za ugotavljanje energijske učinkovitosti obdelave kmetijskih površin smo uvedli pojem izkoristek procesa obdelave kmetijskih površin, s katerim je opredeljeno razmerje med energijo delovnih priključkov in skupno vloženo energijo. Razvili smo koncept stroja, ki izkorišča razpoložljivo potencialno energijo in v času vožnje po strmi površini navzdol uporablja dva delovna priključka hkrati . Izdelali smo samovozni stroj z vitelnim in kolesnim pogonskim sklopom ter s hidrostatičnim prenosom moči. Prednosti novega stroja smo dokazali z metodo nevronskih mrež. Napisali smo algoritem za ugotavljanje in napovedovanje izkoristka procesa obdelave strme kmetijske površine. Rezultati izboljšav so manjša poraba goriva, manjša količina proizvedenega CO2 in manjši stroški obdelave.
Ključne besede: strma kmetijska površina, potencialna energija, izkoristek procesa obdelave, vitelni stroj, hibridni pogon, nevronske mreže, metoda matrik
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 1158; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

50.
RAZVIJANJE GEODETSKIH MREŽ IN NJIHOVA ANALIZA
Michel Fišer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem opisal in predstavil kako razviti geodetsko mrežo in jo analizirati. Ker v geodeziji poznamo več geodetskih mrež, ter načinov njihove izmere, sem se odločil za vzpostavitev nivelmanske mreže, katero sem nato izmeril z dvema tipoma inštrumentov. Dobljeno nivelmansko mrežo sem izravnal s pomočjo brezplačnega programa Columbus. Z dobljenimi nadštevilnimi meritvami, smo lahko izvedli kontrolo teh meritev.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, geodetske mreže, niveliranje, nivelman
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 733; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici