| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 438
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Uporaba umetne inteligence za reševanje zahtevnih inženirskih problemov
Simon Šikovec, 2013, diplomsko delo

Opis: diplomsko delo opisuje različne metode umetne inteligence in njihovo uporabo v inženirstvu. V uvodnem delu je razčlenitev umetne inteligence in splošen opis, ki mu sledi nekaj primerov. S primeri, kot sta na primer optimizacija obdelovalnih parametrov in napovedovanje oziroma obnašanje sistema v prihodnosti, želimo pokazati, da je uporaba umetne inteligence učinkovit pristop za reševanje inženirskih problemov. Na koncu obeh primerov prikažemo, da je uporaba metod umetne inteligence učinkovita, saj je robustna, zmogljiva in za inženirske potrebe dovolj natančna. Danes vse bolj stremimo k čim večji avtomatizaciji in načrtovanju proizvodnih sistemov, ki nam dajejo najboljše rezultate. Uporaba umetne inteligence je velikokrat skoraj nujna, saj do neke mere nadomesti navzočnost človeka v proizvodnih sistemih.
Ključne besede: Ključne besede: umetna inteligenca, nevronske mreže, genetski algoritmi, skupinska inteligenca, mehka logika, algoritem kolonije mravelj.
Objavljeno: 26.11.2013; Ogledov: 2187; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

92.
UPORABA DRUŽBENIH MEDIJEV NA PODROČJU MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA MED ORGANIZACIJAMI (B2B)
Damjana Krivec, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali uporabo družbenih medijev na področju marketinškega komuniciranja B2B-podjetij. Najprej smo proučili definicije in tehnične podlage za uporabo družbenih medijev, saj so ti na področju komuniciranja med podjetji še dokaj mlado področje. V nadaljevanju smo podrobneje proučili možnosti uporabe družbenih medijev v podjetjih ter pozitivne in negativne učinke, ki jih družbeni mediji lahko prinašajo podjetjem, ki se odločijo za njihovo uporabo. Zanimalo nas je, ali drži, da naj bi bili družbeni mediji primerni predvsem za B2C-podjetja, ali pa so vendarle primerni tudi za B2B-podjetja. Raziskali smo tudi, kako naj se B2B-podjetja lotijo uvedbe družbenih medijev v podjetje in katerih pravil se morajo pri komuniciranju prek njih držati, da bi bila pri svojem delu uspešna. V raziskavi smo ugotovili, da lahko načrtovana in premišljena komunikacija prek družbenih medijev podjetjem prinese številne pozitivne vplive. Prav tako se je izkazalo, da so lahko B2B-podjetja pri svoji komunikaciji prek družbenih medijev vsaj tako uspešna kot B2C-podjetja. Za uspeh so ključnega pomena jasno zastavljeni cilji, strategije in izvedba marketinškega komuniciranja prek družbenih medijev v skladu z zastavljenimi strategijami.
Ključne besede: družbeni mediji, marketinško komuniciranje, splet 2.0, družbene mreže
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1537; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

93.
Izboljšava kvalitete mreže končnih elementov z večnamensko optimizacijo
Tadej Novak, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava možnosti izboljšave mreže končnih elementov. Predstavljene metode temeljijo izključno na geometriji mreže in uporabi optimizacijskih postopkov. V magistrskem delu so opisane lastnosti različnih merilcev kvalitete mreže, tako imenovanih metrik. Opisane so različne namenske funkcije in na grafih prikazane njihove značilnosti. Na preprostih primerih so tudi numerično testirane. Pojasnjen je princip delovanja različnih večnamenskih optimizacijskih metod (metoda eksponentnih vsot, metoda produktov in metoda ekvivalentih vsot). Izvedeno je numerično testiranje večnamenskih metod na rahlo deformiranih mrežah. Na osnovi izsledkov je predlagana nova enonamenska metoda, ki je sposobna delovati v mrežah z invertiranimi elementi in pri tem sočasno eliminirati invertirane elemente in izboljšati obliko elementov.
Ključne besede: večnamenska optimizacija mreže, izboljšava kvalitete mreže, razpletanje mreže, programiranje
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 994; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

94.
METODE NEVROEVOLUCIJE
Sašo Mađarić, 2013, magistrsko delo

Opis: Pri klasičnem razvoju nevronskih mrež za uporabo na različnih področjih umetne inteligence se pogosto srečujemo s problemom določanja optimalne topologije nevronske mreže, ki ima velik vpliv na njeno kvaliteto. V tem magistrskem delu smo se ukvarjali s problemom avtomatiziranega razvoja topologije nevronske mreže in njenega učenja z nevroevolucijskimi metodami. Področje, ki se ukvarja z razvojem nevronskih mrež s pomočjo evolucijskega algoritma, je nevroevolucija. Preučili in implementirali smo nevroevolucijske metode NEAT, HyperNEAT in ES-HyperNEAT. Uspešnost metod smo preizkusili na eksperimentu z agenti. Agent se nahaja v okolju in poskuša pobrati čim več kosov hrane ter se izogniti sovražnikom oziroma zidovom. Nevroevolucijske metode smo primerjali z metodo Q-učenje, ki za učenje nevronske mreže uporablja klasično metodo vzvratnega prenosa napake. Primerjali smo doseženo oceno in časovno zahtevnost. Rezultati so pokazali, da je najuspešnejša metoda HyperNEAT, sledita pa ji ES-HyperNEAT in NEAT. Metoda Q-učenje se je izkazala za najmanj uspešno, saj je glede na nevroevolucijske metode v podrejenem položaju tako po doseženi kriterijski oceni kot tudi po časovni zahtevnosti.
Ključne besede: umetna inteligenca, nevroevolucija, evolucijski algoritem, nevronske mreže, razvoj nevronskih mrež, NEAT, HyperNEAT, ES-HyperNEAT
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1545; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (5,83 MB)

95.
Konstruiranje nosilca viseče mreže
Matej Verk, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno konstruiranje nosilca za vpetje viseče mreže. Nosilec bo omogočal vpetje viseče mreže tam, kjer nimamo na voljo dveh fiksnih mest vpetja, ampak imamo na voljo samo raven zid. V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni okvirji, predvidene obremenitve, velikost nosilca in zahteve za dimenzioniranje nosilca. V diplomski nalogi smo navedli nekaj konceptnih variant nosilca iz katerih smo po konstrukterski evalvaciji izbrali najprimernejšo. Za tem sledi dimenzioniranje izbranega nosilca in njegovih sestavnih delov. Temu sledi modeliranje nosilca s pomočjo CAD programske opreme, SolidWorks in statičen preračun nosilca po metodi MKE. Pri konstruiranju samega nosilca je poudarek na izbiri elementov iz katerih je nosilec izdelan, najugodnejše je pri konstruiranju nosilca uporabiti čim več elementov standardnih dimenzij, kar ima veliki vpliv na hitrost izdelave in posledično na samo ceno. Rezultat diplomske naloge je podrobno izdelana tehnična dokumentacija nosilca viseče mreže.
Ključne besede: nosilec viseče mreže, konstruiranje, geometrijsko modeliranje, numerična analiza
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 1405; Prenosov: 184
URL Povezava na celotno besedilo

96.
Razgradnja optičnih interferenčnih in inercijskih signalov za analizo človekovih vitalnih funkcij
Sebastijan Šprager, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo nove pristope, ki za nemoteče spremljanje človekovih vitalnih funkcij temeljijo na razgradnji optičnih interferenčnih in inercijskih signalov. Uporabljamo optični interferometer. Gre za izredno občutljiv senzor, ki je ob posrednem ali neposrednem stiku s človeškim telesom sposoben zaznati še tako majhne perturbacije, povzročene z mehanskimi in akustičnimi vplivi človekovih vitalnih funkcij. Njihovi prispevki so superponirani v interferenčnem signalu. Uvajamo nove dekompozicijske postopke, ki iz takega sestavljenega signala izluščijo prispevke posameznih opazovanih vitalnih funkcij. Inercijske signale, ki opredeljujejo človekovo gibanje, zajemamo s pospeškometrom. Izmerjeni pospeški so primerni za analizo in identifikacijo hoje. Analizni postopek poudarja ciklostacionarne lastnosti hoje s pomočjo statistik višjih redov. V začetnem poglavju pregledamo trenutno stanje tehnike na področju nemotečega spremljanja in analize vitalnih funkcij. Razložimo fiziološke značilnosti, ki so pomembne pri spremljanju človekovih vitalnih znakov. Razpoznavamo jih z razvitimi algoritmi iz nemotečih meritev, hkrati pa jih uporabljamo za referenco. Posvečamo se predvsem srčnemu utripu, dihanju in gibanju. V posebnem poglavju podrobneje predstavimo tudi optični interferometer, ki ima kot senzor najpomembnejšo vlogo pri naših raziskavah. Pri snovanju metodološkega aparata smo morali najprej razviti različne pristope za demodulacijo interferenčnih signalov. Ti so namreč frekvenčno modulirani, zato pomeni demodulacija uvodni korak v njihovo razgradnjo. Metode za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov temeljijo na različnih fizioloških značilnosti vitalnih funkcij, katerih energijska vsebina prevladuje v različnih frekvenčnih pasovih. Pristopi, ki smo jih razvili in raziskali, temeljijo na skupinah filtrov, časovno-frekvenčni analizi, časovno-merilni analizi, nelinearnem razširjanju in večkanalni dekompoziciji, nevronskih mrežah ter nazadnje še večmetodnem pristopu. Točnost razpoznavanja srčnih utripov dodatno izboljšamo z optimiziranim določanjem njihovih pojavljanj v času. Optimizacijo opravimo s statističnima analizama dvodimenzionalnih histogramov in največje izkustvene verjetnosti. Predstavimo tudi nov postopek za analizo hoje, ki temelji na statistikah višjih redov in je sposoben razpoznavati različne osebe in načine hoje, hkrati pa sklepati o njihovi medsebojni podobnosti. Uspešnost razvitih metod ovrednotimo z več eksperimenti. Optični interferometer uporabljamo kot posteljni in telesni senzor, meritve pa smo izvedli v nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Sledili smo dvema protokoloma: opazovanci so mirovali ali pa so bili telesno aktivni, tako da smo dosegli spremenljiv pulz. S pospeškometri smo merili tudi parametre hoje. Potrdili smo, ali je možno samo iz pospeškov pri hoji ugotavljati identiteto opazovancev in razločevati med njihovimi različnimi načini hoje, pa tudi, kakšen vpliv imajo na hojo različne trdne podlage. Rezultati, ki smo jih dobili z ovrednotenjem eksperimentalnih podatkov, so pokazali visoko učinkovitost in točnost. Predlagani pristopi za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov so povsem primerljivi z rezultati obstoječih metod za nemoteče spremljanje vitalnih funkcij ali pa jih celo presegajo. Podobno pokažemo tudi za postopek, ki analizira in identificira hojo.
Ključne besede: biomedicinska tehnika, obdelava signalov, sestavljeni biomedicinski signali, posteljni senzor, telesni senzor, optični senzor, interferometrija, pospeškometer, človekove vitalne funkcije, razpoznavanje srčnega utripa, razpoznavanje dihanja, analiza hoje, balistokardiogram, fonokardiogram, elektrokardiogram, filtri, časovno-frekvenčna analiza, večločljivostna analiza, indeks aktivnosti, kompenzacija konvolucijskih jeder, nevronske mreže, večmetodni pristop, največja izkustvena verjetnost, statisti
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1816; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

97.
Vpliv mreže na izračunane tokovne karakteristike v vbrizgalni šobi
Marko Kolarič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv tipa mreže na izračunane karakteristike toka goriva v vbrizgalni šobi, oziroma v izvrtini za vbrizg goriva. Za preučitev vpliva mrež sta bili narejeni dve mreži v programskem paketu FIRE. Vsaka izmed mrež je bila uporabljena dvakrat. Najprej je bil na vstopu v obravnavani del injektorja predpisan masni pretok goriva v odvisnosti od časa in tlak na izstopu, nato pa je bilo na isti mreži definirano gibanje igle (in s tem gibanje mreže) in tlaka na vstopu in izstopu. V naslednjem koraku so bili predstavljeni rezultatati pridobljeni z obema mrežama za vsak pristop posebej, kjer je bilo potrjeno dobro ujemanje rezultatov med samima mrežama. Nato je sledila še primerjava vseh štirih izračunov in ugotovljeno je bilo, da se vrednosti tlaka in hitrosti zelo razlikujejo. Kljub temu je težko reči ali sta načina primerljiva, saj je nadaljnje raziskovanje pokazalo zelo dobro primerljivost rezultatov za druge vstopne podatke.
Ključne besede: gostota/tip mreže, masni pretok, dvig igle, injektor, programski paket FIRE, gibajoča mreža
Objavljeno: 07.02.2013; Ogledov: 1406; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

98.
PODATKOVNO RUDARJENJE NA PRIMERU ZAVAROVALNICE MARIBOR
Sebastijan Štraus, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava podatkovno rudarjenje, metode strojnega učenja, obstoječe aplikacije za podatkovno rudarjenje, ter uporabo in integracijo knjižnice Weka v ogrodje .NET, s katerim smo izdelali aplikacijo za obdelavo podatkov Zavarovalnice Maribor. Na Zavarovalnici Maribor smo dobili odobritev, da lahko pri svoji nalogi uporabimo njihove podatke, ki bodo zaradi varnosti nekoliko okrnjeni. V diplomskem delu smo izdelali in opisali aplikacijo, ki omogoča statistično obdelavo vnesenih podatkov in ki na podlagi podatkovnega rudarjenja ter strojnega učenja omogoča analizo in ekstrakcijo določenih pravil, npr. kakšni zavarovanci so najbolj tvegani za zavarovalnico.
Ključne besede: podatkovno rudarjenje, strojno učenje, odločitvena drevesa, Bayesov klasifikator, nevronske mreže, hibridne metode, ansambelske metode, grobe množice, asociativna pravila, Apriori, ikvm, Data Miner, Mahout, Weka, .NET
Objavljeno: 30.11.2012; Ogledov: 2668; Prenosov: 580 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

99.
IMPLEMENTACIJA KOHONENOVIH NEVRONSKIH MREŽ ZA OPERACIJSKI SISTEM ANDROID
Matija Vrbovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bo najprej opisan operacijski sistem Android in njegova razvojna programska oprema, nato pa značilnosti Kohonenove nevronske mreže, njeni parametri in učni algoritem. Na operacijski sistem Android je bila implementirana Kohonenova nevronska mreža, za lažjo interpretacijo delovanja algoritma in izhodov pa je bila narejena vizualizacija njenega učenja v 3D-prostoru. Učenje je bilo izvedeno s parametričnimi enačbami likov in teles.
Ključne besede: Kohonenove nevronske mreže, operacijski sistem Android, 3D-vizualizacija, parametrične enačbe
Objavljeno: 27.11.2012; Ogledov: 1037; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

100.
PRIPRAVA ARMATURE V ŽELEZOKRIVNICI
Rok Krajnc, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je prikazati pripravo armature v proizvodnem obratu železokrivnice s pridobljenim Slovenskim tehničnim soglasjem – STS za rezano in krivljeno armaturo ter za rezane in krivljene armaturne mreže. Priprava armature obsega dobavo osnovnih materialov, skladiščenje, izdelavo končnih izdelkov ter vezanje armature. Železokrivnica deluje v okviru obrata montažnih armiranobetonskih konstrukcij in zagotavlja redno ter kvalitetno dobavo armature za proizvodnjo montažnih elementov.
Ključne besede: gradbeništvo, železokrivnica, armatura, armaturne mreže, Slovensko tehnično soglasje
Objavljeno: 18.09.2012; Ogledov: 1571; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici