| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Podatkovni vmesnik med strojem in spletno aplikacijo za prikaz procesnih podatkov : diplomsko delo
Blaž Grobelnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena izdelava spletnega uporabniškega vmesnika in podatkovnega vmesnika. Cilj naloge je bil izbrati ustrezen podatkovni vmesnik za prenos podatkov med strojem in spletno aplikacijo. Programski del na strani stroja za prenos podatkov je bil napisan v programskem jeziku C++. Na uporabniški strani pa s programskim jezikom Javascript. Podatke je bilo potrebno najprej shraniti v bazi podatkov in jih nato smiselno ter v grafični analizi predstaviti na spletni strani. Vizualni izgled spletne strani je bil narejen s spletnim urejevalnikom spletnih strani Divi by Elegant Themes.
Ključne besede: programiranje, Javascript, spletna stran, uporabniški vmesnik, mySQL, MQTT
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 474; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Primerjava protokolov aplikacijske plasti interneta stvari na primeru razvoja vremenske postaje : diplomsko delo
Karla Škvorc, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo podrobno opisali IoT protokola: MQTT in protokol Websocket. Njuno uporabo smo prikazali na primeru uporabe mikrokrmilnika ESP32. V ta namen smo izdelali vremensko postajo. Vremenska postaja uporablja senzorja; DHT11 in BMP280, ki dajata vrednosti temperature, toplotnega indeksa, vlažnosti in zračnega tlaka. Za demonstracijo smo uporabili mikrokrmilnik ESP32 in razvojno orodje PlatformIO. Pri demonstraciji MQTT protokola se ESP32 obnaša kot odjemalec, ki posreduje vrednosti posredniku MQTT. Pri demonstraciji protokola WebSocket se ESP32 obnaša kot strežnik in odjemalci se lahko povežejo na njega s pomočjo brskalnika.
Ključne besede: MQTT, WebSocket, PlatformIO, ESP32, IoT
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 687; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

3.
Razvoj povpraševalnega jezika za anonimizacijo podatkov storitev pametne skupnosti : magistrsko delo
Dragana Ostojić, 2021, magistrsko delo

Opis: S porastom pametne tehnologije se je ta začela vključevati tudi na nivoju skupnosti. Takšen primer so razni senzorji, kot so npr. senzorji za temperaturo, gibanje, števci porabe in podobno. Določeni senzorji so javnega značaja in niso sporni za objavo. Težava nastane pri senzorjih, ki so v zasebnih objektih, oz. tistih, kjer bi z javno objavo informacij in meritev senzorjev kršili pravice o varovanju podatkov. Primer takšnih senzorjev so razni števci porabe, npr. vode, elektrike in podobno. Na osnovi tega izhodišča smo v magistrskem delu razvili vizualni povpraševalni jezik, ki omogoča dostop do teh podatkov, vendar skrbimo za anonimizacijo na ta način, da uporabnik nima neposrednega dostopa do senzorjev, ampak se na osnovi izbranih senzorjev preračunavajo vrednosti, kot sta vsota in povprečje. Uporabniki imajo tako na voljo virtualne senzorje. Na koncu smo jezik preizkusili še v izvajalnem okolju s pomočjo oblikovanih scenarijev uporabe.
Ključne besede: anonimizacija podatkov, povpraševalni jezik, Blockly, MQTT, pametna skupnost
Objavljeno v DKUM: 24.08.2021; Ogledov: 766; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

4.
Razvoj univerzalne senzorske platforme za zajem in prenos biometričnih podatkov : magistrsko delo
Matjaž Bogša, 2021, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo razvili senzorsko platformo, katere primarni nalogi sta zajem in prenos biometričnih in ostalih podatkov obravnavane osebe do zdravstvene ustanove, bodisi zaradi splošne oskrbe ali nesreče. Na ta način zmanjšamo potrebo po obisku zdravnika ali pa zdravstveno osebje bolje pripravimo na stanje pacienta. Osnovna protokola, okoli katerih je platforma zgrajena, sta Bluetooth in mqtt. Oba sta značilna za aplikacije v okviru interneta stvari. Prvega uporabljamo za komunikacijo med moduli platforme, z drugim pa zbrane podatke v realnem času pošiljamo do uporabnika.
Ključne besede: Internet stvari v zdravstvu, MQTT, biometrični podatki, modularnost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 607; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu : master thesis
Zdenko Nikolić, 2021, magistrsko delo

Opis: Problem, ki ga obravnavamo v magistrski nalogi, je razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu. Na začetku smo podrobno analizirali pristope osvetlitve prometne infrastrukture, ter predstavili težave, ki so prisotne pri klasičnih načinih osvetlitve prometne infrastrukture. Da bi odpravili težave takšne osvetlitve, smo se odločili razviti sistem pametne razsvetljave in uporabiti spletno storitev v skladu s konceptom IoT. Problem smo razdelili na več delov. Prvi del je razvoj platforme s senzorji. Platforma tako meri temperaturo, vlago, ocenjuje CO2 v zraku, zaznava požar in gibanje preko tehnologije PIR, vključuje pa tudi gumb za pomoč. Drugi del na platformi je komunikacijski del. Komunikacija od senzorjev se izvaja preko oddajnika, na sprejemni strani pa nato preko sprejemnika LORA do prehoda Raspberry Pi. Podatke prehod nato pošilja preko internetne povezave na spletno storitev ThingsBoard. Uporabniška interakcija z napravami poteka na spletni storitvi ThingsBoard, s pomočjo katere je mogoč tudi ogled podatkov iz senzorjev. Prikaz podatkov lahko uporabnik spremlja preko grafov ali drugih grafičnih ponazoritev. V zadnjem poglavju smo predstavili tudi ekonomsko analizo pametne razsvetljave. V sklepu smo se osredotočili na možne izboljšave in možnosti nadgradnje tovrstnega sistema. 
Ključne besede: internet stvari, pametna mesta, pametna razsvetljava, MQTT, ThingsBoard
Objavljeno v DKUM: 25.03.2021; Ogledov: 1050; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

6.
Razvoj sistema avtomatizacije doma na osnovi tehnologije Lora : master thesis
Mario Andrija Balug, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili razvoj sistema za avtomatizacijo doma, ki temelji na Lora tehnologiji. Namen naloge je bil razviti takšen komunikacijski sistem, ki lahko deluje tudi na večje razdalje in ga je mogoče integrirati v že obstoječ sistem za avtomatizacijo doma, ki ga je razvilo podjetje Home Control AS. Naloga podrobneje predstavlja sam razvojni process centralne procesne enote, ki jo potrebujemo kot pretvornik potokolov, in sicer med prehodom Home Control in Lora protokolom, ki smo jo razvili v sklopu magistrske naloge. Home Control AS sistem za pametno hišo že uporablja ”Zigbee”, “Z-Wave”, “Bluetooth” in “MQTT” protokole. Med njimi je še posebej zanimiv “MQTT” protokol, saj omogoča možnost razvoja “naredi sam-DIY” naprav, ki jih lahko upravljamo tudi preko pametnih telefonov. Za MQTT naprave lahko uporabljamo tudi standardno WiFi povezavo za povezavo s prehodom. Home Control AS tudi podpira MQTT knjižnice, ki jih lahko uporabimo z Arduino platformami ali platformami, ki bazirajo na sistemu Linux. Te knjižnjice vključujejo metode, ki jih potrebujemo za povezovanje s prehodom Home Control, in tudi metode za uporabo MQTT naprav. Vsi protokoli sicer zagotavljajo stabilno komunikacijo, problem pa je, ko je potrebno pošiljati podatke na razdaljah več sto metrov. Prehod Home Control namreč nima modula na tiskanem vezju, ki bi lahko pošiljal podatke na večjih razdaljah. Da bi ta problem odpravili, smo razvili centralno procesno enoto z uporabo platforme Raspberry Pi 3, ki temelji na sistemu Linux. Glavni namen te platforme je komunikacija z vsemi Lora napravami z uporabo LoRa-02 modula in ustvarjanje virtualnih MQTT naprav, ki bazirajo na konfiguraciji Lora naprav, ki so povezane na prehod Home Control. Tako lahko centralna procesna enota sprejme sporočila iz prehoda Home Control po MQTT protokolu, jih nato pretvori v format Lora protokola in na koncu pošlje Lora napravi. Magistrska naloga predstavlja tudi sam razvojni process modula, ki bazira na Lori tehnologiji. Lora modul je razvojna platforma, ki uporablja baterijsko napajanje, implementira Lora protokol, in ima na razpolago tudi pine za povezovanja različnih senzorjev. Pri avtomatizaciji domov tako lahko merimo temperaturo kleti, ali kontroliramo zalivanje trave na vrtu. Pripadajoče tiskano vezje smo razvili v programski opremi KiCad designer. Programska oprema za centralno kontrolno enoto je napisana v C++ programskem jeziku, ki je nato prevedena v izvršno kodo za ARM mikroprocesorje. Lora modul uporablja STM32L0 “low power” mikrokrmilnik ARM, medtem ko je programska oprema zanj napisana v C programskem jeziku z uporabo Cube MX za nastavitev periferije in ure mikrokrmilnika. Rezultati magistrske naloge so v celoti izpolnili cilje naloge. Lora naprava se lahko uspešno povezuje s centralno kontrolno enoto. Virtualna MQTT naprava je pri tem tudi dinamično ustvarjena na sami centralni kontrolni enoti in povezana s prehodom Home Control. Vsi ukazi poslani iz mobilne aplikacije na napravo Lora, so lahko tako preko centralne kontrolne enote uspešno sprejeti in sprocesirani. Med razvojnim procesom je sicer prihajalo tudi do težav, za katere smo morali poiskati ustrezne rešitve. Razviti sistem tako že generira mnogo idej za nadaljni razvoj, ima pa že v tej obliki možnost uporabe v številnih aplikacijah sistema avtomatizacije domov.
Ključne besede: Lora, avtomatizacija doma, raspberry pi, ARM mikrokrmilnik, MQTT protokol
Objavljeno v DKUM: 01.03.2021; Ogledov: 1402; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

7.
Razvoj strojno-programske opreme za modularen merilnik fizikalnih veličin : magistrsko delo
Marko Pavetić, 2020, magistrsko delo

Opis: Pričujoča magistrska naloga osvetljuje razvoj strojno-programske opreme (firmware) za modularno in splošno namensko napravo, ki omogoča merjenje različnih fizikalnih veličin. Hkrati omogoča naprava shranjevanje zajetih veličin na SD-kartico (Secure Digital) in prenos podatkov z uporabo brezžičnega Wi-Fi-omrežja in/ali mobilnega omrežja (GPRS). Shranjeni podatki se pošiljajo na oddaljeni strežnik in se lahko s pomočjo spletne platforme prikazujejo v realnem času. Pri zasnovi naprave je bil poudarek na ceni komponent, torej glede na obstoječe drage rešitve na trgu, ter na multifunkcionalnosti, saj je naprava splošnonamenska. Pri implementaciji kode je bil poudarek na optimizaciji, glede na to, da je naprava baterijsko napajana. Razvoj vezja je za imenovano napravo natančneje opisan v magistrskem delu kolege Tima Šmita.
Ključne besede: ESP32, meritve, modularna naprava, Wi-Fi, GSM, Adafruit, spletna platforma, mqtt, SMS, tipka, SD kartica, zapisovanje podatkov, shranjevanje podatkov, datalogger
Objavljeno v DKUM: 14.01.2021; Ogledov: 709; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (5,23 MB)

8.
Razvoj sistema IoT na oblačni platformi Microsoft Azure : master thesis
Ivana Škender, 2020, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo razvili IoT sistem na oblačni platformi Microsoft Azure. Na oblačni platformi Microsoft Azure smo uporabili več storitev, ki so zelo uporabne na področju interneta stvari. IoT sistem v nalogi tako predstavlja napredno rešitev za razvoj pametnega IoT okolja, v katerem strojna oprema stalno spremlja vlago, temperaturo in tlak v prostorih fakultete. Oblačna platforma Microsoft Azure omogoča razvoj številnih storitev, ki so ključne v IoT sistemih. Predlagani IoT sistem predstavlja veliko možnosti za razvoj storitev na osnovi naprednih algoritmov za analitiko in umetno inteligenco v oblačni platformi Microsoft Azure.
Ključne besede: IoT, pametni IoT sistemi, oblačna platforma Azure, pametni dom, Ruuvi senzor, MQTT protokol, BLE, Raspberry Pi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 835; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

9.
Elektronski vgrajeni sistem za nadzor in upravljanje ogrevalnih teles v prostoru : diplomsko delo
Matej Kuzma, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisano načrtovanje in izdelava elektronskega vgrajenega sistema za nadzor in upravljanje ogrevalnih teles. Sistem se brezžično poveže v internet stvari, hkrati pa kot glavni vir napajanja uporablja baterijo. Predstavljeno je delovanje strežnika in protokola, s katerim se sistem povezuje v omrežje kot del interneta stvari, hkrati pa je predstavljeno tudi delovanje sistema po delih, povezanih v celoto, ki deluje kot samostojen sistem. V opisu napajalnega dela vezja je podrobneje predstavljeno, na kakšen način izdelati napajalno vezje, ki zagotavlja varno uporabo baterije in hkrati predstavlja zanesljiv in zahtevam primeren napajalni vir. Krmilni del vezja opisuje sestavo paketov za uporabljeni internetni protokol, ki jih preko komunikacijskega modula in interneta pošilja na strežnik. Podrobneje je opisana tudi vzpostavitev in realizacija strežnika za internet stvari, s katerim sistem komunicira.
Ključne besede: MQTT, internet stvari, WiFi, pametna hiša
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 1065; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

10.
Razvoj in integracija sistema za regulacijo osvetljenosti prostora v okolju internet stvari : magistrsko delo
Gregor Jeromel, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izdelati sistem za regulacijo osvetljenosti prostora s pomočjo zunanjih žaluzij z uporabo koncepta internet stvari. Za sistem smo izdelali vezje za regulacijo z možnostjo povezave v internetno omrežje preko brezžične tehnologije WiFi. Glavno vezje podatke sprejema in posreduje na posrednik MQTT preko komunikacijskega protokola MQTT, ki deluje na način objavi/naroči. To da sistemu zmožnost, da ga upravljamo in nadzorujemo s pomočjo pametne naprave na daljavo na dokaj enostaven način. Glavno vezje in koncept sta zasnovana tako, da omogočata razširitev sistema v pametno okolje Smart Lab. Poleg izdelave vezja je bilo treba izdelati strojne elemente, strojno programsko opremo za vezje ter uporabniški vmesnik na aplikaciji za pametno napravo. Magistrsko delo zajema tudi opis teorije uporabe protokola MQTT, izdelavo merilnika za osvetljenost, meritev potrebnega navora za premik žaluzij in testiranje sistema.
Ključne besede: Internet stvari, IoT, MQTT, regulacija osvetljenosti, koračni motor
Objavljeno v DKUM: 04.12.2019; Ogledov: 1189; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici