1. Obdavčitev prevoznih sredstev v Sloveniji in nekaterih državah Evropske unijeNina Fekonja, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali področje davčne zakonodaje prevoznih sredstev v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije. Preučili smo obdavčitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Danskem, ki pa se ne glede na to, da so vse države članice Evropske unije, še vedno precej razlikuje.
Evropska unija si prizadeva za poenotenje trga držav članic in s sprejemanjem direktiv vpliva na usklajevanje pravil in predpisov držav članic. Davek na dodano vrednost poznajo vse države članice in je od vseh zakonov tudi najbolj poenoten. Kljub temu pa se stopnje davka na dodano vrednost med državami še vedno precej razlikujejo in znašajo vse od 17 % pa do 27 %. Vse pridobitve novih in v nekaterih primerih tudi rabljenih prevoznih sredstev so predmet davka na dodano vrednost. V Sloveniji so poleg davka na dodano vrednost prevozna sredstva obdavčena tudi z davkom na motorna vozila. Oba sta v zadnjih letih doživela pomembne spremembe. Zakonu o davku na dodano vrednost je bil v letu 2022 dodan 66.b člen, ki daje pravico do odbitka DDV za nakup električnih avtomobilov za poslovno rabo. V letu 2021 pa je začel veljati nov Zakon o davku na motorna vozila, ki temelji na emisijah CO2 in za merilo več ne upošteva vrednosti vozila, kar je zelo velika sprememba na področju obdavčitve vozil v Sloveniji. Odpravil pa je tudi luksuzni DMV, zaradi katerega so kupci dražjih vozil le-te raje kupili in registrirali v tujini kot v Sloveniji. Zakon o davku na motorna vozila pa plovil in zrakoplovov ne vključuje.
V Avstriji so vozila ob prvi registraciji obdavčena z davkom na normirano porabo goriva, v Nemčiji z davkom na motorna vozila, na Hrvaškem s posebnim davkom na motorna vozila in na Danskem z davkom na registracijo vozil. Vsi so enkratni davki, razen nemškega davka na motorna vozila. Nemčija ne pozna enkratnega davka, ki bi bil popolnoma enakovreden slovenskemu, vendar je primerljiv zaradi načina izračuna, ki kot slovenski temelji na emisijah CO2 in se plača ob registraciji vozila, kadar še le-ta ni vključen v prodajno ceno vozila. V Avstriji pa so vozila obdavčena tudi s periodičnim davkom na motorna vozila in davkom na zavarovanje motorja, na Danskem pa poznajo kar tri periodične davke, od katerih se eden plača glede na datum prve registracije vozila, saj se davki med seboj izključujejo. Na Hrvaškem pa poleg posebnega davka na motorna vozila poznajo še davek na cestna motorna vozila.
Posebna zakonska ureditev vodnih plovil je od obravnavanih držav sprejeta v Sloveniji in na Hrvaškem ter je v sklopu magistrskega dela tudi predstavljena, kdaj nastane obveznost za plačilo in kakšna so merila. Za namene primerjalne analize pa smo se osredotočili na cestna vozila, saj je davčna zakonodaja teh vozil bolje urejena, jasno definirana in določena.
Prvoten namen uvedbe davka na motorna vozila se počasi spreminja oziroma preusmerja od zbiranja sredstev za državni proračun in regulacije avtomobilskega trga k čedalje bolj okoljskim ciljem, kot so zmanjšanje emisij CO2, izboljšanje varnosti in starosti voznega parka ter spodbujanje nakupa ekoloških vozil.
V izvedeni analizi, kjer smo primerjali obdavčitev pridobitve novega osebnega vozila v Sloveniji in izbranih državah, je država z daleč najvišjo obdavčitvijo Danska. Slovenija se je uvrstila na prvo mesto kot država z najnižjim zneskom. Ključne besede: prevozna sredstva, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, električni avtomobil. Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,70 MB) |
2. Posodobitev voznega parka v Šolskem centru Pek d.o.o. : diplomsko deloDejan Teran, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira potrebo po posodobitvi voznega parka Šolskega centra Pek d.o.o., ki se ukvarja s poučevanjem kandidatov za voznike motornih vozil. Vozila, ki jih uporablja Šolski center Pek d.o.o. so na dizelski in bencinski pogon, ki pa negativno vplivajo na okolje, zato se podjetje spogleduje z zamenjavo s prijaznejšimi alternativnimi vozili.
Analiza obstoječega stanja voznega parka kaže, da podjetje uporablja štiri vozila, ki povzročajo onesnaževanje zraka in visoke stroške goriva. Skozi diplomsko delo so predstavljene alternative za zamenjavo voznega parka, pri čemer pa se pojavljajo težave z ukinitvijo vozil na notranje izgorevanje, saj so le ta opremljena z ročnim menjalnik, ki je po aktualni zakonodaji potreben za poučevanje, da lahko kandidati po opravljenem izpitu vozijo tako vozila z ročnim kot avtomatskim menjalnikom. Nadalje smo v predlogi rešitev podali predloge oziroma rešitve za zamenjavo vozil na fosilna goriva, z vozili na električni pogon. Ključne besede: šolski center, motorna vozila na notranje izgorevanje, vozni park, zamenjava vozil, onesnaževanje Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,64 MB) |
3. |
4. Primerjava obdavčitve motornih vozil v Sloveniji, Nemčiji, na Danskem in FinskemMaja Petek, 2018, diplomsko delo Opis: Pričujoč diplomski projekt analizira davek na motorna vozila v Republiki Sloveniji. Slovenska ureditev je primerjana z ureditvijo tega davka v Nemčiji, na Danskem in na Finskem. Motorna vozila v teh državah so ob nakupu obdavčena z davkom na dodano vrednost, poleg tega pa še z davkom na motorna vozila. Davek se plačuje od prometa novih in tudi rabljenih vozil ter drugih rabljenih cestnih motornih vozil, za katere je obvezna registracija, če od njihovega prometa ni bil obračunan davek na dodano vrednost. Med primerjanimi obdavčitvami vozil izstopa Danska, kjer so motorna vozila obdavčena z najvišjimi stopnjami, saj je potrebno ob nakupu novega motornega vozila poleg davka na dodano vrednost, plačati še davek na registracijo vozila, ki se plača samo enkrat ob nakupu vozila in še letni zeleni davek, ki se plačuje vsako leto. Sledi Nemčija, ki izstopa z veliko nižjimi davčnimi stopnjami v primerjavi obravnavanih držav. Ne glede na to, da je primarni cilj precej visokih obdavčitev motornih vozil polnjenje državnih proračunov, se vseeno kaže težnja držav, da bi z reformo zakonodaje spodbudile večjo uporabo javnih potniških prevozov ali nakup vozil, ki imajo nizke emisijske vrednosti, in so ocenjene z najvišjimi EURO standardi ali pa vozil na električni pogon. Ključne besede: davek na motorna vozila, motorna vozila, davek na dodano vrednost, davek na registracijo vozila, zeleni davek, EURO standardi Objavljeno v DKUM: 26.10.2018; Ogledov: 1548; Prenosov: 169
Celotno besedilo (981,91 KB) |
5. ANALIZA VPLIVA VREMENSKIH POGOJEV VOZNIKOV ENOSLEDNIH MOTORNIH VOZILBoštjan Čas, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga analizira prometne nesreče enoslednih motornih vozil na področju Slovenije v obdobju od leta 2003 do leta 2015.
Z raziskavo vpliva vremena želimo ugotoviti, kako vreme vpliva na varnost voznikov enoslednih motornih vozil in ali vreme predstavlja glavni ali zgolj posredni vzrok za nastanek prometnih nesreč.
Na varnost vožnje enoslednih motornih vozil ne vpliva samo vreme, ampak tudi stanje površine vozišča, tehnična brezhibnost, predvsem pa obnašanje voznika.
Večina nesreč se je zgodila v optimalnih razmerah in pri optimalnem stanju površja vozišča.
Zaradi poslabšanja vremena, se zgodi več prometnih nesreč, kot zaradi poslabšanja razmer stanja površine vozišča. Ključne besede: varnost, vreme, prometne nesreče, enosledna motorna vozila. Objavljeno v DKUM: 04.01.2017; Ogledov: 2022; Prenosov: 133
Celotno besedilo (2,37 MB) |
6. Logistika zmanjševanja tatvin motornih vozil z vidika zavarovalniških preiskovalcevZvonko Kambič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Tatvine motornih vozil predstavljajo precejšnjo problematiko tudi na območju Slovenije. Število odtujenih vozil je do leta 2013 naraščalo, trenutno pa so tatvine vozil malenkost v upadu. Škoda, nastala s tatvinami motornih vozil, je precejšnja, vendar niti Policija niti zavarovalnice ne vodijo točne statistike o nastali škodi.
Osebni avtomobili, izdelani po letu 1998, morajo imeti na podlagi evropske smernice serijsko vgrajeno zaščito, ki na podlagi kodiranih ključev onemogoča nepooblaščen zagon vozil. Tovrstna zaščita pa ne preprečuje tatvin vozil, zato je potrebno v vozila vgraditi dodatne zaščite proti tatvini le-teh.
Z vgraditvijo dodatnih zaščit v motorna vozila se zmanjša število odtujenih vozil, s tem pa tudi stroški zavarovalnicam, ki lahko zato ponudijo zmanjšanje premij ob sklenitvi zavarovanj proti tatvinam vozil. Hkrati se lahko z zmanjšanjem tatvin vozil zmanjša tudi trgovanje na črnem trgu z deli odtujenih vozil. To lahko vpliva na zmanjšanje števila neuradnih delavnic, kjer poškodovana vozila popravljajo z odtujenimi deli vozil.
Za učinkovito zmanjšanje oziroma preprečevanje tatvin vozil pa je potrebno sodelovanje med zavarovalnicami, seveda v sodelovanju z državnimi organi (Policija, Davčna uprava, Inšpekcijske službe ipd. …), pomembni pa sta tudi zavest in poštenje zavarovancev. Ključne besede: motorna vozila, tatvine vozil, zaščita proti tatvinam vozil, zavarovanje motornih vozil Objavljeno v DKUM: 06.12.2016; Ogledov: 1750; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,14 MB) |
7. PROST PRETOK BLAGA IN NJEGOV VPLIV NA DAVEK NA MOTORNA VOZILASimon Bukovec, 2016, diplomsko delo Opis: V svojem diplomskem delu, z naslovom: Prost pretok blaga in njegov vpliv na davek na motorna vozila, bom predstavil oba instituta torej prost pretok blaga in davek na motorna vozila. Njun odnos in problem oz. konflikt, ki ga predstavljata. Opredelil se bom tudi, do vprašanja ali lahko davek na motorna vozila krši načelo o prostem pretoku blaga oz. ga omejuje.
V prvem delu diplomskega dela bom bralcu predstavil oba instituta, ju opredelil in analiziral s pomočjo teorije in sodne prakse.
V drugem delu pa bom analiziral tri sodbe Sodišča EU s katerimi, bom poskušal opredeliti in rešiti problematiko diplomske naloge. Podrobneje bom pogledal sodbe Sodišča EU: C-402/09 Tatu proti Romuniji z dne 7.4.2011, C 76/14 Manea proti Romuniji z dne 14.4.2015 in C 586/14 Budișan proti Romuniji z dne 9.6.2016, ki najbolje odražajo problematiko med notranjo obdavčitvijo in prostim pretokom blaga. Ključne besede: Davek na motorna vozila, ZDMV, 110. člen PDEU, nevtralnost davkov, konkurenca, Prost pretok blaga, posredna diskriminacija, C 402/09 Tatu, C 76/14 Manea, C 586/14 Budișan Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1480; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,20 MB) |
8. ORGANIZACIJSKI MODEL RECIKLIRANJA ODSLUŽENIH OSEBNIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJIAmer Šehović, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo predstavili organizacijski model recikliranja odsluženih vozil v Republiki Sloveniji.
Osredotočili smo se predvsem na tri največje probleme. Prvi problem je premalo oddanih vozil v razgradnjo. Rešili smo ga tako, da bi zadnji lastnik vozila, ki bi pripeljal vozilo v razgradnjo znotraj sheme Ekomobil, dobil eko bon, ki bi ga unovčil pri nakupu novega avtomobila. Eko bon bi se financiral iz prodaje naftnih derivatov, in sicer bi za vsak prodan liter zaračunali dodatno en eko cent.
Drugi problem je vztrajno padanje prodaje vozil domačim kupcem in s tem staranje voznega parka. To smo rešili že delno posredno, saj bi eko boni povečali prodajo. Za pravi zagon prodaje bi v dogovoru s prodajalci in uvozniki le-ti ponudili dodatni popust za imetnike eko bona.
Tretji problem je evidenca odjavljenih vozil z izjavo o lokaciji vozila, ki je v realnosti popolnoma netočna. To smo rešili z uvedbo davka na odjavljena vozila. V določenem prehodnem obdobju bi lastniki vozil sami sporočili na upravni enoti, da vozila ni več na lokaciji. Po tem obdobju bi okoljski inšpektorji ukrepali. Ključne besede: izrabljena motorna vozila, recikliranje vozil, razgradnja vozil Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1395; Prenosov: 154
Celotno besedilo (496,37 KB) |
9. NEENAKOPRAVNA OBDAVČITEV MOTORNIH VOZIL V SLOVENIJI Z DMVKlavdija Kenk, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja z vprašanjem morebitne neenakopravne obdavčitve na področju motornih vozil v Sloveniji, ki bi lahko kazala na kršitev temeljnih svoboščin Evropske unije: prost pretok oseb, blaga, storitev in kapitala, ki naj bi jih ta zagotavljala svojim državljanom ter kršenje 110. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zakonodaja na področju obdavčitve motornih vozil v Evropski uniji je področje, ki ostaja dokaj neharmonizirano, s čimer posameznim državam ponuja možnost, da vsaka s svojo nacionalno zakonodajo ureja to področje. Morebitna neusklajena področja na področju obdavčitev posameznim državam omogočajo prosto urejanje prihodkov iz naslova davkov in tudi konkurenčnosti trga, pri tem pa ne smejo pozabiti na določila Pogodbe o delovanju Evropske unije. Hkrati neusklajena zakonodaja in siva področja davkoplačevalce tako rekoč vzpodbujajo h kršitvam in zaobidenjem, še posebno, če jim to omogoča s to problematiko povezana administracija oziroma postopek, kot je na primer evidentiranje lastništva vozil in postopek registracije vozil. Rdeča nit magistrskega dela je analiza razvoja in prilagajanja zakonodaje na področju Davka na motorna vozila in primerjava le-te z ureditvami v Avstriji, Romuniji in na Nizozemskem, ter raziskava sodne prakse tega področja v EU, ki bi potrdila ali ovrgla tezo o neenakopravni obdavčitvi rabljenih motornih vozil. Ključne besede: Davek na motorna vozila, davek na lastništvo, davek na onesnaževanje, lastništvo vozila, postopek registracije vozil, neenakopravna obdavčitev rabljenih vozil. Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2606; Prenosov: 197
Celotno besedilo (2,17 MB) |
10. Kriminalistično preiskovanje tatvin motornih vozil na območju Policijske uprave Celje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeBlaž Jakše, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo preiskovanje tatvin motornih vozil na območju PU Celje. Začetki tovrstnega kriminala segajo v zadnja dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko so ljudje kradli vozila predvsem zase, v zadnjem času pa so kriminalna dejanja s tega področja vedno bolj delo organiziranih kriminalnih skupin, kjer se sodelujoči ne poznajo med sabo.
Geografska lega naše države in vstop v skupno območje brez notranjih meja omogočajo kriminalcem dobre pogoje za izvršitev kaznivih dejanj kraj vozil v RS. Kriminalisti pa se po drugi strani srečujejo s problemom odkrivanja osumljencev, saj velikokrat nimajo ne osebnega opisa, ne sledov. Zato se najpogosteje usmerijo na ukradeno stvar, ki je prepoznavna po identifikacijskih znakih, čeprav so ti spremenjeni.
Skozi raziskavo smo prišli do dveh ugotovitev, ki so nasprotne splošnim dognanjem: (1) tatvine vozil na območju PU Celje se večinoma zgodijo izven mest in (2) vsaj 47% vozil se še vedno odtuji na klasičen način (razbito steklo, zlomljena ključavnica ipd.).
V diplomskem delu smo na podlagi analize praktičnega primera in statističnih izračunov potrdili hipotezo, da preiskovanje tatvin poteka po načelih splošne kriminalitete. Podrobnejši pregled primera je razkril, da kriminalisti na PP Celje sledijo splošnim kriminalističnim načelom. Ugotovili smo tudi, da število tatvin vozil na območju PU Celje odstopa od povprečja v RS, saj je število tovrstnih kaznivih dejanj od slovenskega povprečja nižje za približno tretjino.
Na podlagi analize praktičnega primera v zadnjem delu naloge smo potrdili trditev, da je za uspešno preiskovanje tatvin motornih vozil nujno konstruktivno sodelovanje med policijami različnih držav. Pokazalo se je, da brez sodelovanja policij iz Italije in Švice primer verjetno nebi bil uspešno preiskan. Ključne besede: motorna vozila, tatvine, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 08.08.2016; Ogledov: 1454; Prenosov: 173
Celotno besedilo (404,23 KB) |