1. Spremljanje razvoja fine motorike otrok v starosti od 3 do 6 let : diplomsko deloLucija Čander, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti in spremljati razvoj fine motorike otrok starih tri do šest let in preveriti, ali kinetični pesek vpliva na razvoj fine motorike. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, pojasnjena groba in fina motorika ter uporaba kinetičnega peska v vrtcu. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati štirimesečne raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 49 otrok starih od 38 do 70 mesecev, iz treh enot vrtca pri OŠ Videm. Uporabljena je bila kvantitativna tehnika zbiranja podatkov z merskim instrumentom treh nalog testa MOT 4-6 (točkovanje/tapkanje, ujem palice in zbiranje vžigalic) ter testom sestavljanja votlih kock. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni t-test za odvisne vzorce, t-test za neodvisne vzorce in Pearsonov koeficient korelacije. Na osnovi obdelanih podatkov je bilo ugotovljeno, da kinetični pesek pozitivno vpliva na razvoj fine motorike, saj so otroci eksperimentalne skupine na finalnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine, razlika je statistično značilna (p < 0,05). Pri eksperimentalni skupini je med rezultati testov na inicialnem in na finalnem testiranju nastala visoka/močna pozitivna povezanost (r = 0,701), povezanost je statistično značilna (p < 0,001).
Ključne besede: predšolski otroci, gibalni razvoj, fina motorika, kinetični pesek, MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (2,09 MB) |
2. Temeljne gibalne spretnosti z žogo predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloNadja Štopfer, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo izbrali 7 spretnosti z žogo in ugotavljali, pri katerem letu jih otrok obvlada. Z vidika grobe motorike spretnosti z žogo zajemajo metanje, udarjanje in lovljenje, ki smo jih preverili z naslednjimi nalogami: soročni udarec s kijem, udarjanje žoge na mestu, lovljenje žoge, brca žoge, met žoge nad glavo in met žoge spodaj. V študiji je po podpisanem soglasju staršev sodelovalo 154 predšolskih otrok, starih med 3 in 6 let (28 otrok starih 3 leta; 17 starih 3,5; 17 starih 4 leta; 19 starih 4,5; 25 starih 5 in 35 starih 6 let). Za preverjanje spretnosti z žogo je bil uporabljen standardiziran merki protokol iz TGMD-3. Otroke se je pri izvajanju nalog snemalo. Podatki kažejo, da večina otrok v prvih treh letih še ni dosegla popolnega obvladovanja izbranih spretnosti z žogo. Vendar pa se v naslednjem triletju postopoma izboljšujejo in pridobivajo različne spretnosti z žogo, pri čemer večina doseže obvladovanje teh izbranih spretnosti.
Ključne besede: spretnosti z žogo, predšolski otrok, groba motorika
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 373; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. PRIMERJAVA NEKATERIH TELESNIH ZNAČILNOSTI IN MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI OTROK Z NJIHOVO GIBALNO UČINKOVITOSTJOJaka Hliš, 2020, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Primerjava nekaterih telesnih značilnosti in motoričnih sposobnosti otrok z njihovo gibalno učinkovitostjo je primerjati nekatere telesne značilnosti in motorične sposobnosti otrok glede na njihovo gibalno učinkovitost. Zaključno delo je empirično. Uporabljena je deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Cilji diplomskega dela so bili izmeriti nekatere telesne značilnosti in motorične sposobnosti otrok, ugotoviti njihovo gibalno učinkovitost in primerjati rezultate meritev telesnih značilnosti in rezultate motoričnih testov z gibalno učinkovitostjo. Naše prvo raziskovalno vprašanje je bilo: »Kakšna je povezanost med telesnimi značilnostmi, motoričnimi sposobnostmi in njihovo gibalno učinkovitostjo?« Ugotovili smo, da obstaja zmerna pozitivna povezanost med motoričnimi sposobnostmi in gibalno učinkovitostjo, da med gibalno učinkovitostjo in deležem telesne maščobe obstaja negativna povezanost, da telesne značilnosti ne vplivajo na gibalno učinkovitost v tako veliki meri kot je bilo pričakovano ter da imajo na gibalno učinkovitost motorične sposobnosti večji vpliv kot telesne značilnosti.
Ključne besede: telesne značilnosti, motorične sposobnosti, gibalna učinkovitost, predšolski otrok, motorika
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 1760; Prenosov: 250
Celotno besedilo (773,11 KB) |
4. Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri JelšahMojca Ribič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali motorični razvoj, motorične spretnosti in sposobnosti, Piagetovo teorijo kognitivnega razvoja, se dotaknili zgodovine pouka tehnike in tehnologije, zvrsti dela in oblike poučevanja tehnike in tehnologije, natančno pregledali učni načrt za predmet Naravoslovje in tehnika, pregledali tehniške škatle z gradivom za ustvarjanje od 1. do 5. razreda, obdelovalne postopke papirja, orodja in pripomočke za obdelavo papirja in nenazadnje opisali kraj Šmarje pri Jelšah in Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s šestimi podružnicami. V empiričnem delu smo na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 36 učencev 5. razreda, ki so obiskovali Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s podružnicami, ugotavljali razlike v sposobnostih obdelovanja papirja z različnimi orodji in pripomočki. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik v pravilni in samostojni uporabi obdelovalnega orodja in pripomočkov ter natančnosti same obdelave papirja glede na spol in lokacijo. Podatke, obdelane z metodo frekvenčne distribucije in χ2-preizkusa, smo zbrali s pomočjo izdelave konkretnega izdelka, natančneje koledarja, in strukturiranega opazovanja s kontrolnim listom. Preverjali smo sposobnost rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z žebljičkom, pregibanja, striženja s škarjami, luknjanja z ušesnimi kleščami, spajanja s kleščami za kovičenje, spajanja s hladnim lepilom in spajanja s pisemskimi razcepki. Ugotovili smo večjo sposobnost deklic od dečkov tako pri pravilni in samostojni obdelavi papirja kot pri natančnosti obdelave. Glede na lokacijo so bili učenci iz vaških šol bolj uspešni od mestnih pri pravilni uporabi orodja in samostojni obdelavi, mestni pa so pokazali več natančnosti pri obdelavi papirja.
Ključne besede: motorika, ročne spretnosti, obdelovalni postopki papirja, obdelovalna orodja in pripomočki, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1570; Prenosov: 193
Celotno besedilo (3,04 MB) |
5. Razvoj grafomotorike pri otrocih, starih 3-5 letŠpela Antloga, 2017, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Razvoj grafomotorike pri otrocih, starih 3−5 let smo v teoretičnem delu predstavili motoriko otroka, senzomotoričen razvoj, grafomotoriko ter razvoj grafomotorike, dejavnosti, s katerimi razvijamo grafomotoriko, motorične spretnosti in živčno mišično dozorevanje, disgrafijo ter pripravo za učenje pisanja in osnove pisanja.
Namen empiričnega dela zaključnega dela je bil ugotoviti napredek pri razvoju grafomotorike pri otrocih, starih 3−5 let. Pri pisanju empiričnega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Z dobljenimi rezultati smo spoznali, da otrokov razvoj grafomotorike v obdobju petih mesecev napreduje. Pri nekaterih hitreje, pri drugih počasneje. Spoznali smo, da imajo otroci največ težav pri uporabi barvic, pojavljajo pa se tudi težave z orientacijo na delovnem listu, saj začnejo otroci najpogosteje risati iz desne proti levi strani oziroma iz sredine proti desni strani ali obratno.
Ključne besede: razvoj grafomotorike, motorika, senzomotoričen razvoj, disgrafija, osnove pisanja, uporaba različnih pisal, voščenka, flomaster, barvica, urjenje v risanju navpičnih črt.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1745; Prenosov: 276
Celotno besedilo (1,96 MB) |
6. POMEN NARAVNIH OBLIK GIBANJA ZA GIBALNI RAZVOJ OTROKAJasna Furman, 2016, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Pomen naravnih oblik gibanja za gibalni razvoj otroka so opisani gibalni razvoj otroka, načela in faze gibalnega razvoja otroka ter razvojne stopnje gibalnih sposobnosti. V nadaljevanju so opisani posamezne naravne oblike gibanja in pomen elementarnih iger. Prav tako so v tem delu diplomske naloge opisani gibalne sposobnosti in pomen gibalnih dejavnosti otrok tako v družini kot tudi v vrtcu. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatki so bili zbrani s kvantitativno metodo – analizo dokumentov Poročila terenskih vaj študentov študijskega programa Predšolska vzgoja. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je v vrtcu posvečenega dovolj časa gibalno/športni aktivnosti otrok in ali so v zadostni meri izvajane posamezne naravne oblike gibanja. Ugotovljeno je bilo, da je le v manj kot polovici opazovanih vadbenih enot povprečni čas trajanja gibalnih/športnih dejavnosti znašal več kot 30 minut. Ugotovljeno je bilo tudi, da so v vseh vadbenih enotah pri posameznih vadbenih skupinah otrok prisotne vse naravne oblike gibanja: plazenja, lazenja, hoja, teki, padci, plezanja, skoki v višino, skoki v daljino, skoki v globino, potiskanja, vlečenja, dviganja, nošenja ter meti in lovljenja.
Ključne besede: naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otroka, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v vrtcih, motorika predšolskega otroka
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 7687; Prenosov: 2308
Celotno besedilo (935,99 KB) |
7. Vloga koordinacije in ravnotežja pri baletuTjaša Korenjak, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga koordinacije in ravnotežja pri baletu sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljeni teorija baleta, motorika otroka, koordinacija in ravnotežje. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo imata koordinacija in ravnotežje pri baletu. Cilj naloge pa je bil s pomočjo motoričnih testov ugotoviti, ali se otroci, ki se ukvarjajo z baletom, v koordinaciji in ravnotežju razlikujejo od otrok, ki se z baletom ne ukvarjajo. Pri testiranju je sodelovalo 40 otrok. Od teh se jih je 24 ukvarjalo z baletom, 16 pa ne. Stari so bili od 6 do7 let in so obiskovali prvi razred osnovne šole. Z analizo rezultatov motoričnih testov smo ugotovili, da med otroki, ki se ukvarjajo z baletom, in tistimi, ki se z baletom ne ukvarjajo, v testih koordinacije ni statistično značilne razlike, v testih ravnotežja pa statistično značilna razlika obstaja. Ugotovili smo tudi, da imajo otroci, ki se ukvarjajo z baletom, v primerjavi z otroki, ki se z baletom ne ukvarjajo, slabše razvito koordinacijo, bolj pa imajo razvito ravnotežje.
Ključne besede: balet, koordinacija, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorika
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1647; Prenosov: 245
Celotno besedilo (718,23 KB) |
8. Opremljenost koroških vrtcev s športnimi igrali in pripomočkiKarmen Šiler, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Opremljenost koroških vrtcev s športnimi igrali in pripomočki smo želeli podrobneje ovrednotiti in raziskati opremljenost koroških vrtcev s športnimi igrali in pripomočki, ki naj bi bili na voljo v vrtcih za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesni in gibalni razvoj, cilje predšolske vzgoje, športne pripomočke in igrala ter varnostne zahteve, ki jih moramo upoštevati pri uporabi le-teh. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije 34 vzgojiteljev iz mestnih in 56 vzgojiteljev iz podeželskih koroških vrtcev raziskovali, v kolikšni meri so koroški vrtci opremljeni s športnimi pripomočki in igrali ter kakšna je razlika v opremljenosti koroških vrtcev na podeželju in v mestu. Pri zbiranju podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko zbiranja podatkov, in sicer anketni vprašalnik zaprtega tipa. S pomočjo deskriptivne statistike smo ugotovili, da imajo koroški vrtci na razpolago večino športnih pripomočkov in igral, ki smo jih navedli v zadnjem delu ankete; da so podeželski vrtci bolje opremljeni s športnimi pripomočki in igrali kot pa mestni; da nimajo vsi koroški vrtci na razpolago žog, obročev, blazin in tobogana.
Ključne besede: motorika, gibalni razvoj, športni pripomočki in igrala, gibalne/športne dejavnosti, koroški vrtci
Objavljeno v DKUM: 12.01.2016; Ogledov: 1278; Prenosov: 215
Celotno besedilo (775,19 KB) |
9. RAZVOJ GRAFOMOTORIKE PREDŠOLSKIH OTROKJanja Koštomaj, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo razvoj grafomotorike pri predšolskih otrocih.
Grafomotorične dejavnosti so zelo pomembne že v predšolskem obdobju, saj si s tem otroci razvijajo spretnosti, ki so kasneje zelo pomembne pri pisanju in samem razvoju grafomotorike. O grafomotoričnih spretnostih lahko govorimo že v starosti dveh let, ko otrok ugotovi, da pisalo pušča sled in se s tem prične obdobje čečkanja. Kasneje pa začne posnemati določene oblike.
V prvem delu diplomskega dela je opredeljeno področje motorike in grafomotorike. Predstavljena je otroška risba in njen razvoj. Eno izmed poglavij je namenjeno risanju kroga, ki je pomembno kasneje pri empiričnem delu. Opredeljen je pojem zgodnja pismenost in predstavljena je teorija mišljenja Jeana Piageta.
V empiričnem delu smo raziskovali in iskali odgovore na vprašanja, ki smo si jih na začetku zastavili. Zanimalo nas je, kako otroci napredujejo v razvoju sposobnosti pri risanju naslednjih likov: krog, kvadrat in trikotnik ter kako se s tem razvijajo njihove grafomotorične spretnosti. Otrokovo napredovanje bi moralo biti opazno zaradi doslednega izvajanja vnaprej pripravljenih načrtovanih dejavnosti. Izvedena je bila spremljava dela v obdobju enega meseca na podlagi kontrolne in eksperimentalne skupine. V tem času lahko govorimo o napredovanju otrok. Otroke smo vrednotili glede na sposobnosti risanja kroga, kvadrata in trikotnika, na začetku in na koncu raziskovalnega obdobja v obeh skupinah. Opazovali smo tudi držo pisala in določili njihovo dominantno roko.
Ključne besede: motorika, grafomotorika, orientacija, otroška risba, krog, kvadrat, trikotnik
Objavljeno v DKUM: 27.07.2015; Ogledov: 5647; Prenosov: 1143
Celotno besedilo (2,04 MB) |
10. Nexus between manifest motor indicators and fluid intelligence in prepubertal boysJurij Planinšec, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: The purpose of this study was to investigate the correlation between manifest motor indicators and the fluid intelligence of boys. The sample comprised 550 boys aged 10 to 14. A battery of 26 tests was used for measuring motor performance. Intelligence testing was implemented with the test TN-20. A multiple regression analysis indicated that association between motor variables and fluid intelligence exists. The closest connection was the one between fluid intelligence and motor tasks which demand the coordination of movement in rhythm and the speed of movement. The associations between motor performance and fluid intelligence were age dependent: in 12 year old boys the connection between motor variables and fluid intelligence is the highest, followed by 14 year old boys, where it is a little lower; the connection is the lowest in 10 year old boys. The results suggest that developmental changes have a significant influence on the relations between motor performance and fluid intelligence.
Ključne besede: motorika, motorične sposobnosti, motorične aktivnosti, dečki, predpubertetno obdobje, motorics, motor abilities, motor performance, fluid intelligence, connection, boys, prepubertal period
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1383; Prenosov: 29
 Povezava na celotno besedilo |
