Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega dela je bil analizirati gibalni razvoj predšolskih otrok iz mestnih in podeželskih vrtcev v okolici Celja. V teoretičnem delu so predstavljene gibalne sposobnosti za regulacijo energije in regulacijo gibanja, gibalna učinkovitost, dejavniki razvoja gibalnih sposobnosti in vpliv kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. Pri raziskavi je bil uporabljen neslučajnostni vzorec konkretne populacije. V raziskavo je bilo vključenih 100 otrok drugega starostnega obdobja, in sicer 50 otrok iz dveh mestnih vrtcev in 50 otrok iz podeželskega vrtca. Z vsemi otroki je bila izvedena raziskava s sedmimi motoričnimi testi. Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo s t-testom za neodvisne vzorce ugotovljeno, da ni statistično pomembnih razlik pri motoričnih testih med otroki iz mesta in otroki s podeželja. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da imajo otroci ne glede na okolje, iz katerega prihajajo, približno enako razvite gibalne sposobnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da so pri gibalni učinkovitosti energijske komponente boljši otroci, ki prihajajo s podeželja, pri gibalni učinkovitosti informacijske komponente pa so boljši mestni otroci.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost, motorični testi, okolje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 750; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Vpliv vadbe elementarnih iger z žogo na razvoj koordinacije predšolskih otrok je bil ugotoviti, če lahko s sistematično načrtovanimi in vodenimi elementarnimi igrami z žogo vplivamo na razvoj koordinacije pri predšolskih otrocih, ter primerjati razliko v napredku koordinacije med otroki, ki so bili deležni dvomesečnih vodenih gibalnih dejavnosti igre z žogo, in tistimi, ki teh niso bili deležni. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je opisana in predstavljena motorična sposobnost koordinacije, njen razvoj ter vpliv predšolskega obdobja na kasnejši celostni razvoj otroka. Sledi opis aktivnosti, povezanih z gibanjem in otrokovim razvojem, ter opredelitev različnih vrst elementarnih iger z žogo ter njihov pomen za razvoj motorične sposobnosti koordinacije. V empiričnem delu so zapisani rezultati dvomesečne raziskave. Uporabljen je neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok Vrtca Šentjur. V raziskavi je sodelovalo skupno 65 otrok, starih od 4 do 6 let. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 32 in v kontrolni skupini 33 otrok. Za merski inštrument je bilo uporabljenih šest motoričnih testov na začetku in koncu eksperimenta. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo t-testa za odvisne vzorce, je razbrati, da obstaja razlika v motorični sposobnosti koordinacije predšolskih otrok, ki so bili deležni dvomesečnih načrtovanih in vodenih elementarnih iger z žogo, in otrok, ki te načrtovane in vodene dejavnosti niso imeli, saj so otroci eksperimentalne skupine povprečno izboljšali rezultate pri večini motoričnih testov.
Ključne besede: koordinacija, vpliv elementarnih iger z žogo, načrtovana in usmerjena vadba, predšolski otroci, motorični testi
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 1523; Prenosov: 330
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je bilo ugotovljeno, da so otroci, ki so bili vključeni v gibalni program (eksperimentalna skupina), bolje razvili ravnotežje kot otroci, ki te dejavnosti niso izvajali (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih 3 in 4 leta. Vzorec 33 otrok je bil razdeljen po spolu (16 deklic in 17 dečkov) in glede na skupino (eksperimentalna in kontrolna). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Za obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo treh motoričnih testov za ravnotežje, smo uporabili deskriptivno statistiko. Za primerjavo med skupinama smo uporabili metodo analize razlik (t–test za neodvisne vzorce, t-test za odvisne vzorce). Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri finalnem merjenju dosegla boljše rezultate (GU = 0,344) kot kontrolna skupina (GU = -0,324). Pred in po eksperimentu med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki so imeli načrtovano in vodeno dejavnost za razvoj ravnotežja, gibalno učinkovitejši, saj je najnižja vrednost GU finalnega merjenja 0,212, najvišja vrednost GU pa 1,098.
Ključne besede: predšolski otroci, motorične sposobnosti, ravnotežje, motorični testi, vpliv vadbe
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1529; Prenosov: 244
Celotno besedilo (740,42 KB)

Opis: V diplomskem delu Vloga plezal v vrtcih pri motoričnem razvoju otrok smo v teoretičnem delu opredelili gibalni razvoj otroka. Pisali smo o naravnih oblikah gibanja, o motoričnih sposobnostih in kako jih razvijamo s plezanjem. Opisali smo igrala in plezala v vrtcih, vzgojiteljevo vlogo pri njihovi uporabi ter gibalno-športne dejavnosti na njih. Navedli smo nekaj dosedanjih raziskav in ugotovitev na temo igral, plezal in plezanja. V empiričnem delu je predstavljena izvedena raziskava, katere namen je bil raziskati vlogo uporabe plezal v vrtcih pri motoričnem razvoju otrok. Cilj diplomskega dela je bil na podlagi raziskave ugotoviti, ali otroci iz skupine, ki redno uporablja plezala v vrtcu, dosegajo boljše rezultate na motoričnih testih od otrok, ki plezal ne uporabljajo pogosto. Uporabili smo kavzalno neeksperimentalno metodo. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije je predstavljalo 7 vzgojiteljic in 99 otrok iz mariborskih vrtcev, starih 4–6 let. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer intervjujem z vprašanji zaprtega tipa za vzgojitelje in motoričnimi testi za otroke. Otroke smo razdelili v dve skupini glede na odgovor vzgojiteljic v intervjuju o pogostosti načrtovanja vodenih gibalnih dejavnosti na zunanjih plezalih, in sicer v skupino A (enkrat tedensko) in skupino B (enkrat mesečno). Za preverjanje hipotez smo uporabili deskriptivno statistiko in analizo variance. Skladno s ciljem diplomskega dela so rezultati pokazali, da med skupinama otrok, ki se razlikujeta po pogostosti uporabe plezal, ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti.
Ključne besede: plezala v vrtcih, plezanje, predšolski otrok, motorični testi, gibalna učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1547; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,13 MB)