| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok
Maruša Fridrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri - štiri leta starih otrocih
Petra Nikolić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri–štiri leta starih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili telesni in senzorni razvoj, področje gibanja ter njegov razvoj pri tri–štiri leta starih otrocih in njegovo aktivacijo, motorične sposobnosti, podrobneje predstavili motorično sposobnost, koordinacijo ter vadbo za koordinacijo in športne pripomočke, ki se jih lahko uporablja pri razvoju koordinacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala šest mesecev. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok ljubljanskega vrtca, Vrtec Viški gaj, enota Bonifacija. Naš namen je bil ugotoviti, ali načrtovana, strokovno vodena in redno izvedena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije. Otroke smo testirali z osmimi motoričnimi testi. Izvedli smo jih dvakrat, in sicer je prvo testiranje potekalo marca ter drugo septembra 2019. V vmesnem času smo izvajali enkrat tedensko načrtovane, strokovno vodene in redno izvedene dejavnosti, ki so vsebovale domnevne elemente za razvoj koordinacije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo T-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci na drugem testiranju v povprečju izboljšali rezultate in tako razbrali, da vliv vadbe prispeva k razvoju koordinacije.
Ključne besede: gibalni razvoj, 3 do 4 leta stari otroci, koordinacija, vadba za razvoj koordinacije, motorični testi, načrtovane, strokovno vodene dejavnosti
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 200; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (780,29 KB)

3.
Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju
Urška Krašovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je bilo ugotovljeno, da so otroci, ki so bili vključeni v gibalni program (eksperimentalna skupina), bolje razvili ravnotežje kot otroci, ki te dejavnosti niso izvajali (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih 3 in 4 leta. Vzorec 33 otrok je bil razdeljen po spolu (16 deklic in 17 dečkov) in glede na skupino (eksperimentalna in kontrolna). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Za obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo treh motoričnih testov za ravnotežje, smo uporabili deskriptivno statistiko. Za primerjavo med skupinama smo uporabili metodo analize razlik (t–test za neodvisne vzorce, t-test za odvisne vzorce). Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri finalnem merjenju dosegla boljše rezultate (GU = 0,344) kot kontrolna skupina (GU = -0,324). Pred in po eksperimentu med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki so imeli načrtovano in vodeno dejavnost za razvoj ravnotežja, gibalno učinkovitejši, saj je najnižja vrednost GU finalnega merjenja 0,212, najvišja vrednost GU pa 1,098.
Ključne besede: predšolski otroci, motorične sposobnosti, ravnotežje, motorični testi, vpliv vadbe
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 275; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (740,42 KB)

4.
Razvijanje motoričnih sposobnosti z elementarno igro rokometa
Janja Martini, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvijanje motoričnih sposobnosti skozi elementarno igro rokometa je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med otroki, ki so vključeni v program rokometa v okviru rokometnega kluba (eksperimentalna skupina), in otroki, ki ne obiskujejo dodatnega programa rokometa (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije starih otrok od 5 do 7 let. Vzorec 48 otrok je bil razdeljenih po spolu (33 deklic in 15 dečkov) in starosti (od 60 do 64 mesecev, od 65 do 69 mesecev, od 70 do 74 mesecev in od 75 mesecev do 79 mesecev). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Na osnovi rezultatov devetih motoričnih testov smo izračunali gibalno učinkovitost (GU). Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina (GU = 0,305) dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina (GU = –0,328), skupini se statistično značilno razlikujeta (p < 0,05) v testih: KZO, TCC, MZD, PSZ in teku na 300 metrov s skupinskim startom. Otroci stari od 75 do 79 mesecev so gibalno naj učinkovitejši (GU = 0,700).
Ključne besede: predšolski otroci, motorični testi, motorične sposobnosti, motorična nadarjenost, elementarna igra rokometa
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 216; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Vloga plezal v vrtcih pri motoričnem razvoju otrok
Darja Gantar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vloga plezal v vrtcih pri motoričnem razvoju otrok smo v teoretičnem delu opredelili gibalni razvoj otroka. Pisali smo o naravnih oblikah gibanja, o motoričnih sposobnostih in kako jih razvijamo s plezanjem. Opisali smo igrala in plezala v vrtcih, vzgojiteljevo vlogo pri njihovi uporabi ter gibalno-športne dejavnosti na njih. Navedli smo nekaj dosedanjih raziskav in ugotovitev na temo igral, plezal in plezanja. V empiričnem delu je predstavljena izvedena raziskava, katere namen je bil raziskati vlogo uporabe plezal v vrtcih pri motoričnem razvoju otrok. Cilj diplomskega dela je bil na podlagi raziskave ugotoviti, ali otroci iz skupine, ki redno uporablja plezala v vrtcu, dosegajo boljše rezultate na motoričnih testih od otrok, ki plezal ne uporabljajo pogosto. Uporabili smo kavzalno neeksperimentalno metodo. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije je predstavljalo 7 vzgojiteljic in 99 otrok iz mariborskih vrtcev, starih 4–6 let. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer intervjujem z vprašanji zaprtega tipa za vzgojitelje in motoričnimi testi za otroke. Otroke smo razdelili v dve skupini glede na odgovor vzgojiteljic v intervjuju o pogostosti načrtovanja vodenih gibalnih dejavnosti na zunanjih plezalih, in sicer v skupino A (enkrat tedensko) in skupino B (enkrat mesečno). Za preverjanje hipotez smo uporabili deskriptivno statistiko in analizo variance. Skladno s ciljem diplomskega dela so rezultati pokazali, da med skupinama otrok, ki se razlikujeta po pogostosti uporabe plezal, ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti.
Ključne besede: plezala v vrtcih, plezanje, predšolski otrok, motorični testi, gibalna učinkovitost
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 541; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Prepoznavanje motorično nadarjenih otrok s pomočjo motoričnih testov
Simona Kovačič, 2018, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomskem delu Prepoznavanje motorično nadarjenih otrok s pomočjo motoričnih testov smo marca 2018 testirali otroke s pomočjo motoričnih testov. Ugotoviti smo želeli, ali obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med spoloma in v kateri starostni skupini bo največ motorično nadarjenih otrok. V raziskavo smo vključili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih od 5 do 6 let, ki obiskujejo Vrtec Rogaška Slatina, Enota Izvir. Testirali smo 54 otrok, med njimi 32 deklic in 22 dečkov. Otroke smo razdelili po spolu in starosti od 60 mesecev do 66 mesecev, od 67 mesecev do 72 mesecev in od 73 mesecev do 78 mesecev. Cilji raziskave so bili: testiranje otrok z motoričnimi testi, prepoznavanje motorično nadarjenih otrok na osnovi rezultatov motoričnih testov ter primerjanje rezultatov motoričnih testov med spoloma in glede na starost otrok. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Izvedli smo 12 motoričnih testov. Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Upoštevali smo gibalno učinkovitost otrok, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine (od 60 do 66 mesecev, od 67 do 72 mesecev in od 73 do 78 mesecev). Na podlagi izračuna t-testa za neodvisne vzorce smo ugotovili, da med spoloma obstaja statistično značilna razlika (p = 0,004 > 0,05) in da so otroci v starosti od 67 do 72 mesecev gibalno najučinkovitejši (GU = 1,06).
Ključne besede: predšolski otroci, motorični testi, motorična nadarjenost, motorične sposobnosti, motorični razvoj otroka
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 670; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
Vpliv motoričnih sposobnosti na uspešnost pri učenju alpskega smučanja
Metka Rezec, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv motoričnih sposobnosti na uspešnost pri učenju alpskega smučanja je razdeljeno na teoretični in empirični del. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako učenci 5. razreda v okviru šole v naravi napredujejo pri učenju alpskega smučanja na smučarskem tečaju glede na motorične sposobnosti. V teoretičnem delu smo predstavili in podrobneje opisali motorične sposobnosti in njihove splošne delitve, izpostavili smo temo o motoričnih sposobnostih, ki so potrebne za usvajanja znanja alpskega smučanja. Dotaknili smo se dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost usvajanja znanja smučanja, zlasti v času zimovanja oz. šole v naravi. Na koncu teoretičnega dela smo opisali razvoj in tehnike alpskega smučanja ter predstavili shemo storitev slovenske nacionalne šole alpskega smučanja 2017–2018. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali dobljene rezultate in podatke, za pridobitev katerih smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije, ki ga je sestavljalo 42 učencev 5. razreda Osnovne šole Primoža Trubarja Laško ter njenih dveh podružničnih šol Debro in Šentrupert. Ti otroci so bili stari 10 in 11 let. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, in sicer motorične teste ter teste znanja smučanja. Rezultati obdelave so potrdili našo predpostavljeno hipotezo, da so učenci, ki so motorično sposobnejši, uspešnejši pri usvajanju znanja alpskega smučanja kot učenci, ki so motorično manj sposobni. Na podlagi tega smo ugotovili, da motorične sposobnosti vplivajo na uspešnost usvajanja znanja alpskega smučanja.
Ključne besede: motorične sposobnosti, alpsko smučanje, uspešnost usvajanja znanja alpskega smučanja, smučarski tečaj v okviru šole v naravi, motorični testi, testi znanja smučanja
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 655; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (773,69 KB)

8.
Pomen merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok za načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu
Melita Kuder, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok za načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu smo v teoretičnem delu predstavili področje gibanja, načela vodenja in načela, ki ustrezajo značilnostim predšolskih otrok, motorični razvoj skozi načela, faze in dejavnike, ki vplivajo na sam motorični razvoj, motorične sposobnosti predšolskih otrok ter njihov razvoj. Opisali smo merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok in motorične teste, težave merjenj motoričnih sposobnosti, vlogo otroka in odraslega pri načrtovanju gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala dve leti. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok vrtca Litija, enote Kekec. Otroci so bili stari od treh pa do šestih let. Trikrat v letu smo izvedli štirinajst motoričnih testov, ki so merili različne motorične sposobnosti. Prvo testiranje smo izvedli oktobra 2015 in zadnje marca 2017. Z računalniškim programom SPSS, in sicer, z deskriptivno statistiko smo podatke kvantitativno obdelali. Na podlagi rezultatov prvega in zadnjega testiranja smo hipotezo 1 potrdili. S pomočjo t-testa za odvisne parne spremenljivke smo hipotezo 2 (p<0,05) zavrgli. Hipotezo 3 smo potrdili na podlagi izračuna (p>0,05) za skupino mlajši, v testih T50 in COT; za skupino starejši smo na podlagi izračuna (p<0,05) testa T50 in COT hipotezo 3 zavrgli
Ključne besede: merjenje motoričnih sposobnosti predšolskih otrok, motorični testi, načrtovanje gibalnih dejavnosti  
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1757; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

9.
Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok
Jasmina Nina Pungartnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu, ki zajema več tesno povezanih poglavij o gibanju v predšolskem obdobju, smo želeli osvetliti in povzeti teoretična spoznanja o obravnavani temi ter izpostaviti gibalni razvoj in gibalne sposobnosti predšolskih otrok. Teoretični del naloge se zaključi z izpostavitvijo izbranih do sedaj opravljenih raziskav in njihovih ugotovitev, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu smo predstavili namen raziskave, cilje, potek pedagoškega eksperimenta ter rezultate testiranj otrok s pomočjo dvanajstih motoričnih testov, ki so pokazali stanje gibalnih sposobnosti otrok eksperimentalne in kontrolne skupine. Glavni namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti otrok. Zanimalo nas je, ali skozi daljše časovno obdobje načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost v primerjavi z ustaljenim načinom dela pripomore k uspešnejšemu razvoju gibalnih sposobnosti otrok. V kvantitativni raziskavi je sodelovalo 28 otrok, starih od 3,5 do 5 let iz Vrtca Žalec, vključenih v enoto Šempeter. Predstavljali so kontrolno in eksperimentalno skupino. Predmet raziskave znotraj naše diplomske naloge je bil pedagoški eksperiment, ki je vseboval niz vodenih vadbenih ur kot obliko psihomotoričnega učenja otrok. S pedagoškim eksperimentom smo preverjali rezultate obeh skupin. Uporabili smo kvantitativno eksperimentalno metodo zbiranja podatkov. Merski instrument so predstavljali motorični testi, ki so zajemali motorične in funkcionalne sposobnosti: koordinacijo, eksplozivno moč, preciznost, moč, hitrost, ravnotežje in vzdržljivost. Otroke smo testirali vsake tri mesece. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali zaokroženo podobo o problemu, ki smo ga raziskovali. Podatke smo kvantitativno obdelali z računalniškim programom SPSS na nivoju deskriptivne statistike. Rezultate obdelave podatkov smo predstavili grafično in tabelarno. Rezultati naše longitudinalne študije kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine, ki so v času devetnajstih mesecev v okviru redne gibalno-športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene dejavnosti, dosegli boljše rezultate pri testiranju motoričnih sposobnosti od otrok kontrolne skupine, ki v tem času tovrstne vadbe niso imeli. Na podlagi raziskave in njenih rezultatov je razvidno, da imajo načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: Predšolski otrok, gibanje, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, redna športno-gibalna vadba, pedagoški eksperiment, motorični testi.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1548; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

10.
RAZLIKE V GIBALNIH SPOSOBNOSTIH OTROK GLEDE NA BIVALNO OKOLJE IN SPOL
Niko Bokan, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem primerjal motorične sposobnosti mestnih in podeželskih predšolskih otrok starih od 5,5 do 6 let. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike v razvitosti motoričnih sposobnosti predšolskih otrok mestnega in vaškega okolja in razlike v razvitosti motoričnih sposobnosti deklic in dečkov mestnega in vaškega okolja. Uporabil sem deskriptivno metodo* proučevanja trenutnega stanja razvitosti motoričnih sposobnosti predšolskih otrok dveh različnih okolij. Z rezultati sem želel dokazati, da so vaški otroci zaradi načina življenja in okolja kjer živijo spretnejši in motorično bolj razviti. Rezultati bodo pripomogli, da bodo vzgojitelji mestnih okolij izvajali številne vaje s katerimi bodo razvijali motorične sposobnosti teh otrok in s tem dosegli, da se motorične sposobnosti mestnih in vaških otrok ne bodo razlikovale.
Ključne besede: antropometrične meritve, mesto, vas, življenjski slog, motorične sposobnosti, koordinacija, motorični testi
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1396; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (593,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici