| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok
Maruša Fridrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 340; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Razvoj ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja s poudarkom na uporabi naravnega materiala - gline
Anja Cvetko, 2021, magistrsko delo

Opis: Že kot otroci v šolah spoznavamo naravo in se od nje učimo, jo raziskujemo in se trudimo, da jo ohranimo. V šolah kot otroci preko razrednega pouka in kasneje preko študija odkrivamo vse razsežnosti narave, pri čemer vključimo vseh svojih pet čutov. Osredotočili smo se predvsem na Spoznavanje okolja s poudarkom na uporabi naravnih materialov za razvoj ročnih spretnosti pri otrocih. Eden teh naravnih materialov je glina, ki je uporabna kot material za oblikovanje različnih izdelkov, ki so namenjeni vsakdanjemu življenju ali zabavi ali pa učenju, pri tem pa so nam potrebne le domišljija, inovativnost in zagnanost, da bo glina pokazala vse svoje prednosti, koristnosti in razsežnosti uporabe. Poudarek je na spoznavanju gline v zgodnjem otroštvu, torej v času, ki je povezan z začetki osnovnošolskega pouka. Predstavljene so neverjetne možnosti uporabe gline, predvsem pri otrocih prvega triletja devetletke. Oblikovanje z glino omogoča praktično dejavnost in bogati praktične izkušnje, hkrati pa razvija domišljijo in razvoj finomotorične koordinacije rok in prstov, s tem pa ponuja široko paleto znanj. Učitelj učencem odkriva skrivnosti gline kot naravnega materiala, jih spodbuja k skupinskemu delu in krepi njihov izkustveni svet. V magistrski nalogi smo predstavili številne osnovne šole, v katerih je del učnega procesa v zgodnjih letih spoznavanje gline kot sredstva za razvoj ročnih spretnosti in predlagali zamisli o uporabi gline med poukom spoznavanja okolja, kar je zelo pomembno za učni razvoj učencev. Pripravili smo anketni vprašalnik, s katerim smo preverili trenutno stanje pri razvoju ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja v številnih šolah v Podravju oz. v Prlekiji kot regiji večjega dela Štajerske. Empirična raziskava je pokazala, da je glina v šolah pri učnem procesu pogosto uporabljen naravni material, saj jo uporabljajo vsi učitelji za namen razvoja ročnih spretnosti učencev, pri tem pa so pomembne učiteljeve delovne sposobnosti. Spol učiteljev in delovna doba poučevanja ne vplivata na izbiro učnih oblik kot večinoma tudi ne na izbiro in uporabo različnih obdelovalnih orodij za obdelavo gline. Prav tako spol učiteljev, delovne izkušnje in razred poučevanja nimajo vpliva na izbiro izdelkov iz gline, kar so npr. izdelki za igranje, izdelki za okras in izdelki za uporabo. Eden izmed problemov je na nekaterih šolah le pomanjkanje materiala in orodij za obdelovanje gline. Pokazalo se je tudi, da učitelji na splošno menijo, da učenci prvega triletja osnovnih šol nimajo dovolj razvitih ročnih spretnosti, verjamejo pa, da si lahko učenci pri pouku spoznavanja okolja ročne spretnosti pridobijo. Na osnovi ugotovitev pri empiričnem delu smo navedli več praktičnih izboljšav ročnih spretnosti, te so: učenci se naj dlje ukvarjajo z oblikovanjem gline, npr. s sodelovanjem na tehniških dnevih, pri vpeljavi neobveznega izbirnega predmeta, na posebnih krožkih in delavnicah, pri raznih šolskih projektih in tekmovanjih, na šolskih vrtovih, lahko tudi v medijih (na televiziji), končno pa tudi pri različnih obšolskih aktivnostih.
Ključne besede: ročne spretnosti, motorični razvoj, predmet Spoznavanje okolja, izdelki iz gline
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

3.
Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri - štiri leta starih otrocih
Petra Nikolić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri–štiri leta starih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili telesni in senzorni razvoj, področje gibanja ter njegov razvoj pri tri–štiri leta starih otrocih in njegovo aktivacijo, motorične sposobnosti, podrobneje predstavili motorično sposobnost, koordinacijo ter vadbo za koordinacijo in športne pripomočke, ki se jih lahko uporablja pri razvoju koordinacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala šest mesecev. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok ljubljanskega vrtca, Vrtec Viški gaj, enota Bonifacija. Naš namen je bil ugotoviti, ali načrtovana, strokovno vodena in redno izvedena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije. Otroke smo testirali z osmimi motoričnimi testi. Izvedli smo jih dvakrat, in sicer je prvo testiranje potekalo marca ter drugo septembra 2019. V vmesnem času smo izvajali enkrat tedensko načrtovane, strokovno vodene in redno izvedene dejavnosti, ki so vsebovale domnevne elemente za razvoj koordinacije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo T-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci na drugem testiranju v povprečju izboljšali rezultate in tako razbrali, da vliv vadbe prispeva k razvoju koordinacije.
Ključne besede: gibalni razvoj, 3 do 4 leta stari otroci, koordinacija, vadba za razvoj koordinacije, motorični testi, načrtovane, strokovno vodene dejavnosti
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 239; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (780,29 KB)

4.
Prepoznavanje motorično nadarjenih otrok s pomočjo motoričnih testov
Simona Kovačič, 2018, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomskem delu Prepoznavanje motorično nadarjenih otrok s pomočjo motoričnih testov smo marca 2018 testirali otroke s pomočjo motoričnih testov. Ugotoviti smo želeli, ali obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med spoloma in v kateri starostni skupini bo največ motorično nadarjenih otrok. V raziskavo smo vključili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih od 5 do 6 let, ki obiskujejo Vrtec Rogaška Slatina, Enota Izvir. Testirali smo 54 otrok, med njimi 32 deklic in 22 dečkov. Otroke smo razdelili po spolu in starosti od 60 mesecev do 66 mesecev, od 67 mesecev do 72 mesecev in od 73 mesecev do 78 mesecev. Cilji raziskave so bili: testiranje otrok z motoričnimi testi, prepoznavanje motorično nadarjenih otrok na osnovi rezultatov motoričnih testov ter primerjanje rezultatov motoričnih testov med spoloma in glede na starost otrok. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Izvedli smo 12 motoričnih testov. Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Upoštevali smo gibalno učinkovitost otrok, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine (od 60 do 66 mesecev, od 67 do 72 mesecev in od 73 do 78 mesecev). Na podlagi izračuna t-testa za neodvisne vzorce smo ugotovili, da med spoloma obstaja statistično značilna razlika (p = 0,004 > 0,05) in da so otroci v starosti od 67 do 72 mesecev gibalno najučinkovitejši (GU = 1,06).
Ključne besede: predšolski otroci, motorični testi, motorična nadarjenost, motorične sposobnosti, motorični razvoj otroka
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 706; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok
Jasmina Nina Pungartnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu, ki zajema več tesno povezanih poglavij o gibanju v predšolskem obdobju, smo želeli osvetliti in povzeti teoretična spoznanja o obravnavani temi ter izpostaviti gibalni razvoj in gibalne sposobnosti predšolskih otrok. Teoretični del naloge se zaključi z izpostavitvijo izbranih do sedaj opravljenih raziskav in njihovih ugotovitev, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu smo predstavili namen raziskave, cilje, potek pedagoškega eksperimenta ter rezultate testiranj otrok s pomočjo dvanajstih motoričnih testov, ki so pokazali stanje gibalnih sposobnosti otrok eksperimentalne in kontrolne skupine. Glavni namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti otrok. Zanimalo nas je, ali skozi daljše časovno obdobje načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost v primerjavi z ustaljenim načinom dela pripomore k uspešnejšemu razvoju gibalnih sposobnosti otrok. V kvantitativni raziskavi je sodelovalo 28 otrok, starih od 3,5 do 5 let iz Vrtca Žalec, vključenih v enoto Šempeter. Predstavljali so kontrolno in eksperimentalno skupino. Predmet raziskave znotraj naše diplomske naloge je bil pedagoški eksperiment, ki je vseboval niz vodenih vadbenih ur kot obliko psihomotoričnega učenja otrok. S pedagoškim eksperimentom smo preverjali rezultate obeh skupin. Uporabili smo kvantitativno eksperimentalno metodo zbiranja podatkov. Merski instrument so predstavljali motorični testi, ki so zajemali motorične in funkcionalne sposobnosti: koordinacijo, eksplozivno moč, preciznost, moč, hitrost, ravnotežje in vzdržljivost. Otroke smo testirali vsake tri mesece. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali zaokroženo podobo o problemu, ki smo ga raziskovali. Podatke smo kvantitativno obdelali z računalniškim programom SPSS na nivoju deskriptivne statistike. Rezultate obdelave podatkov smo predstavili grafično in tabelarno. Rezultati naše longitudinalne študije kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine, ki so v času devetnajstih mesecev v okviru redne gibalno-športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene dejavnosti, dosegli boljše rezultate pri testiranju motoričnih sposobnosti od otrok kontrolne skupine, ki v tem času tovrstne vadbe niso imeli. Na podlagi raziskave in njenih rezultatov je razvidno, da imajo načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: Predšolski otrok, gibanje, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, redna športno-gibalna vadba, pedagoški eksperiment, motorični testi.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1620; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
Pomen hoje za razvoj motoričnih sposobnosti v predšolskem obdobju
Jožica Dremelj, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen hoje za razvoj motoričnih sposobnosti v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu smo predstavili pomen gibalno/športnih dejavnosti za otrokov razvoj, razčlenili motorične sposobnosti in v zadnjem delu teoretičnega dela namenili poudarek hoji in njenim razvojnim mejnikom. V empiričnem delu pa smo predstavili in analizirali dobljene podatke, za pridobitev katerih smo uporabili eksperimentalno metodo, kot merski instrument pa smo uporabili osem različnih motoričnih testov. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije, ki ga predstavljajo predšolski otroci iz okolice Ivančne Gorice in Višnje Gore. Zajeti sta dve skupini predšolskih otrok v starosti od 2 do 3 let. Eksperimentalno skupino sestavljajo otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, enota Marjetica, ki so v času enega leta imeli vsakodnevne načrtovane dejavnosti s področja hoje, kontrolno skupino pa sestavljajo otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, enota Polžek Višnja Gora, ki niso imeli posebnega poudarka na dejavnostih s področja hoje. V empiričnem delu je bilo s pomočjo bivariantne analize in deskriptivne statistike potrjeno, da vsakodnevne vodene in organizirane dejavnosti hoje pozitivno vplivajo na razvoj motoričnih sposobnosti otrok in da otroci, ki vsakodnevno hodijo po različnih površinah, bolj napredujejo v gibalnem razvoju od otrok, ki tega vsakodnevno ne počno.
Ključne besede: gibalne/športne dejavnosti, predšolski otrok, hoja, motorične sposobnosti, motorični razvoj
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 1363; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (711,43 KB)

7.
VLOGA NARAVNIH OBLIK GIBANJA PRI ELEMENTARNI IGRI ROKOMETA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Irena Matasović, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga naravnih oblik gibanja pri elementarni igri rokometa v predšolskem obdobju je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo raziskovali pomen in vlogo naravnih oblik gibanja in v kolikšni meri ta oblika gibanja vpliva na različne elementarne igre otrok v predšolskem obdobju. Pri naši raziskavi je bil poudarek predvsem na elementarnih igrah rokometa v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo z eksperimentalno metodo ugotavljali razlike motoričnih sposobnosti na neslučajnostnem vzorcu otrok iz konkretne populacije. Otroci eksperimentalne skupine so vključeni v vrtec Mavrica Trebnje. Otroci kontrolne skupine pa so vključeni v vrtec Mehurčki v Komendi. Pri testiranju je sodelovalo 28 otrok obeh spolov v starosti od dve do tri leta. Namen naše raziskave je bil na podlagi pedagoškega eksperimenta ugotoviti razliko v razvoju motoričnih sposobnosti ter razliko v sposobnosti manipuliranja z žogo med eksperimentalno in kontrolno skupino. Po zaključku testiranja smo s pomočjo deskriptivne statistike in t-testa za male neodvisne vzorce ugotovili, da so otroci eksperimentalne skupine na finalnem testu dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da lahko z izvajanjem različnih elementarnih iger z žogo in brez nje vplivamo na kasnejše vključevanje otrok v mini rokomet.
Ključne besede: predšolski otrok, naravne oblike gibanja, motorične sposobnosti, elementarne igre, motorični razvoj, elementarne igre rokometa, rokomet.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 1929; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (929,16 KB)

8.
ELEMENTARNA GIBALNA IGRA - HOKEJ NA TRAVI
Petra Dervarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Elementarna gibalna igra – hokej na travi je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili ekipni šport hokej na travi, značilnosti hokejske igre mlajših selekcij, elementarne igre, motorični razvoj ter motorične sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje in razvija pri igri hokeja na travi. V empiričnem delu diplomske naloge smo prikazali rezultate naše raziskave, ki prikazuje vpliv elementarnih gibalnih iger na razvoj nekaterih motoričnih sposobnosti, ki so potrebne za igro hokeja na travi. Raziskava je potekala v obliki pedagoškega eksperimenta na neslučajnostnem vzorcu 31 otrok drugega starostnega obdobja. Z otroki eksperimentalne skupine smo izvedli 10 vadbenih ur vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na elementarnih igrah hokeja na travi. Na osnovi rezultatov inicialnega in finalnega testiranja smo ugotovili, da je eksperimentalna skupina od začetnega do končnega testiranja napredovala bolj od kontrolne skupine. Prav tako smo ugotovili, da so na obeh testiranjih dečki dosegali boljše rezultate od deklic in da so deklice pri večini motoričnih testov od začetnega do končnega testiranja napredovale bolj od dečkov. V skladu s ciljem, ki smo si ga zastavili, smo prišli do zaključka, da lahko z načrtovanimi in vodenimi elementarnimi gibalnimi igrami hokeja na travi vplivamo na razvoj motoričnih sposobnosti.
Ključne besede: elementarne igre, hokej na travi, motorični razvoj, motorične sposobnosti, predšolski otrok
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 1172; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
Razvoj motoričnih sposobnosti otrok v drugem starostnem obdobju
Martina Bukovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj motoričnih sposobnosti otrok v drugem starostnem obdobju smo s pomočjo motoričnih testov želeli ugotoviti, v kolikšni meri imajo otroci drugega starostnega obdobja razvite motorične sposobnosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalno-športno vzgojo – vzgojo za življenje, motorični razvoj in sposobnosti ter faze gibalnega razvoja. Empirični del smo izvedli na neslučajnostnem vzorcu 100 otrok, ki so prihajali iz treh različnih enot. Za preverjanje njihovih motoričnih sposobnosti smo uporabili kvantitativno tehniko, in sicer enajst različnih motoričnih testov, s katerimi smo otroke testirali dvakrat v obdobju dveh mesecev. Z omenjenimi testi smo želeli preveriti, ali se motorične sposobnosti otrok iz različnih enot razlikujejo skozi čas. Z deskriptivno statistiko smo izračunali povprečno standardizirano vrednost rezultatov vseh uporabljenih motoričnih testov za vsako posamezno enoto tako na začetnem kot na končnem merjenju. Rezultati so pokazali, da imajo otroci iz različnih enot različno razvite motorične sposobnosti in da se enote na področju razvoja motoričnih sposobnosti razlikujejo tudi v napredku med obema testiranjema.
Ključne besede: predšolski otrok, motorične sposobnosti, motorični razvoj, gibalno-športna aktivnost, gibalne sposobnosti otrok
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1770; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (431,56 KB)

10.
RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI PRI POUKU NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE S POUDARKOM NA LESNIH GRADIVIH
Katja Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava razvojne značilnosti otrok in njihove zmožnosti za tehnične dejavnosti pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se izvaja v 4. in 5. razredu osnovne šole. Predmet združuje naravoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem zakonitosti delovanja narave, in tehniko, ki te zakonitosti uporablja za spreminjanje narave v korist človeka. Spoznavanje in utrjevanje naravoslovnih pojmov se dopolnjujeta z obdelavo gradiva do zamišljenega izdelka, z uporabo tehničnih sredstev in primerne organizacije dela. Predstavljeni so cilji predmeta naravoslovje in tehnika v povezavi z lesnimi gradivi, opisani osnovnošolski predmeti, ki vključujejo obravnavo lesnih gradiv, in predstavljena vključenost lesne tematike pri pouku v drugih državah. Posebno pozornost namenjamo učiteljevemu vpeljevanju lesnih gradiv v učni proces pri pouku naravoslovja in tehnike. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 146 učitelji podravskih osnovnih šol, so: učitelji namenijo malo ur teoretičnim vsebinam o lesu, nekoliko več praktičnemu delu učencev, pri čemer so večje implementacije lesnih gradiv pri pouku deležni učenci četrtih razredov in pri učiteljih z večletnimi delovnimi izkušnjami. Največje ovire za izvajanje praktičnega dela učiteljem predstavljajo pomanjkanje orodij in pripomočkov za obdelavo lesa, prevelike skupine učencev in premalo razvite ročne spretnosti učencev. V Podravski regiji zelo majhen delež šol izvaja neobvezni izbirni predmet tehnika ali izbirni predmet obdelava gradiv: les, saj se zanju odloča premalo učencev, čeprav predmeta spodbujata razvoj ročnih spretnosti, ki so pri današnjih učencih vedno manj razvite. Učencem je treba približati naravo in les že v šoli, saj bi s tem spodbudili njihov primarni interes po raziskovanju in ustvarjanju ter posledično urili ročne spretnosti pri obdelavi in oblikovanju lesa ter drugih materialov.
Ključne besede: motorični razvoj, ročne spretnosti, predmet naravoslovje in tehnika, učni načrt, izdelki iz lesnih gradiv
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1420; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici