1. Spletna platforma za razvoj letnih načrtov treninga in spremljanje vpliva treninga na športno formo posameznikaLuka Lah, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo naslavlja problematiko tradicionalnih pristopov k načrtovanju treningov v športu, kjer se trenerji zanašajo na intuicijo namesto na znanstveno podprte metode. Posledično je delo z večjim številom športnikov pogosto neučinkovito. Ta problem naslavljamo z razvojem funkcionalne prototipne spletne aplikacije Q-LAP (angl. Quick layered annual periodization), ki temelji na sodobni tehnični arhitekturi z čelnim delom Vue.js, Python Flask zaledjem in Oracle avtonomno bazo podatkov z implementacijo Oracle PL/SQL paketov za poslovno logiko. Razvit sistem omogoča avtomatsko ustvarjanje letnih ciklizacij z deset-stopenjsko lestvico težavnosti, pametno distribucijo več kot 200 standardiziranih vaj po petih gibalnih sposobnostih ter biomehansko normalizacijo testnih rezultatov za objektivno primerjavo napredka. Validacija z intervjuji trenerjev Atletskega kluba Velenje je potrdila potrebe po avtomatizaciji administrativnih nalog in boljši vizualizaciji napredka. Aplikacija uspešno implementira znanstveno podprte metode ciklizacije z aktivnim počitkom vsak četrti teden, vendar ostajajo omejitve pri upravljanju lastnih vaj in dinamičnem prilagajanju obremenitev, kar predstavlja priložnosti za nadaljnji razvoj sistema.
Ključne besede: Ciklizacija treningov, digitalizacija športa, biomehanski indeksi, spletna aplikacija, motorične sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (3,01 MB) |
2. Kondicijska priprava odbojkaric v pripravljalnem obdobju : diplomsko deloMonika Potokar, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na kondicijsko pripravo odbojkaric v pripravljalnem obdobju s poudarkom na teoretičnih osnovah in praktičnem načrtovanju treninga. Predstavljene so ključne motorične sposobnosti (moč, eksplozivnost, vzdržljivost, hitrost, gibljivost), ki so bistvene za uspešnost v odbojki. Opisani so tudi testi za ocenjevanje teh sposobnosti, kot so Sargentov test, T-test, Cooperjev test, test moči rok ter nog. Pomemben del naloge zajema periodizacijo trenažnega procesa, v katerem je izpostavljena sestava kakovostnega mezocikla v pripravljalnem obdobju.
Glavni cilj naloge je prikazati praktični primer sestave mezocikla, mikrocikla in posamezne vadbene enote, prilagojene potrebam odbojkaric. Naloga poudarja pomen strokovno utemeljenega in strukturiranega pristopa h kondicijski pripravi, ki je ključnega pomena za doseganje optimalne telesne pripravljenosti pred tekmovalno sezono.
Ključne besede: odbojka, kondicijska priprava, pripravljalno obdobje, periodizacija, mezocikel, mikrocikel, motorične sposobnosti, testiranje, načrtovanje treninga
Objavljeno v DKUM: 01.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. |
4. Metode za razvoj moči : diplomsko deloTimotej Štrucl, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem želel raziskati način (metode) za povečanje moči kot ene od osnovnih motoričnih sposobnosti tako v profesionalnem kot rudi v rekreativnem športu. Želel sem ugotoviti, kako lahko moč izboljša tako tekmovalni kot tudi kakovost gibanja, in s tem življenje posameznika v vsakdanu.
Ključne besede: diplomska dela, tekmovalni šport, rekreativni šport, motorične sposobnosti, razvoj moči, kakovost gibanja
Objavljeno v DKUM: 15.06.2022; Ogledov: 1099; Prenosov: 273
Celotno besedilo (1,25 MB) |
5. Vpliv količine gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost predšolskih otrok : diplomsko deloKatja Ložar, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv količine gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost predšolskih otrok smo v teoretičnem delu predstavili otrokov gibalni razvoj, motorične sposobnosti ter gibalno učinkovitost in gibalne dejavnosti, ki so primerne v predšolskem obdobju. Opisali smo vzgojiteljevo vlogo, ki ima velik pomen pri izbiri in količini gibalnih dejavnosti, s katerimi pripomore h gibalnemu razvoju otroka. V empiričnem delu je predstavljena izvedena raziskava, s katero smo ugotavljali, ali količina gibalnih dejavnosti vpliva na razvoj gibalne učinkovitosti predšolskih otrok. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, priložnostni iz konkretne populacije otrok, starih 5-6 let in 4 vzgojiteljice iz Vrtca Ribnica. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega in polodprtega tipa za vzgojitelje ter motoričnimi testi za otroke. Rezultati raziskave so pokazali, da so bolj gibalno učinkoviti otroci, ki izvajajo gibanje 1-2-krat tedensko, kot otroci, ki izvajajo gibanje vsak dan. Glede na rezultate raziskave ne obstajajo statistično pomembne razlike, vendar se povsod kaže tendenca k statistično pomembnim razlikam. Zaradi pridobljenih rezultatov menimo, da vzgojiteljice na anketni vprašalnik niso odgovarjale iskreno, saj številni avtorji različnih knjig gibanju predšolskega otroka pripisujejo visoko pomembnost.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, vzgojitelj, gibalne dejavnosti, gibalna učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1760; Prenosov: 244
Celotno besedilo (693,18 KB) |
6. Vloga nekaterih motoričnih sposobnosti pri skoku v višino v predšolskem obdobju : diplomsko deloKlavdija Rančnik, 2021, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Vloga nekaterih motoričnih sposobnosti pri skoku v višino v predšolskem obdobju je ugotoviti, kako ravnotežje, koordinacija in eksplozivna moč vplivajo na izvedbo skoka v višino. Cilj raziskave ni bil le ugotoviti, kako omenjene motorične sposobnosti vplivajo na izvedbo skoka, temveč tudi kako delež mišične in maščobne mase vpliva na ravnotežje oz. eksplozivno moč nog. Izvedli smo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 75 predšolskih otrok, starih 5–6 let. Uporabljena je deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Pri raziskavi smo uporabili šest motoričnih testov, analizator sestave telesa in tenziometrijsko ploščo, s katero smo izmerili višino skoka v višino. Ugotovili smo, da eksplozivna moč pozitivno vpliva na višino skoka in je negativno povezana z deležem mišične mase. Prav tako ugotavljamo, da otroci, ki imajo bolj razvito koordinacijo, nimajo krajšega reakcijskega časa pri skoku v višino. Ravnotežje negativno vpliva na potisno silo odriva in je negativno povezano z deležem maščobne mase.
Ključne besede: skok v višino, motorične sposobnosti, motorični testi, sestava telesa, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1413; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrokMaruša Fridrih, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 1523; Prenosov: 381
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. Sistem in model igre NK Maribor v 1. SNLBlaž Kores, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil analizirati model igre NK Maribor v 1. SNL na 4 tekmah (2 domačih in 2 gostujočih tekmah) in ga primerjati z modelom igre nasprotnih ekip. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti značilnosti nogometne igre NK Maribor in njegovih nasprotnikov pri prehodu iz obrambe v napad, v pripravi in zaključku napada. Zanimalo nas je, v čem se igra NK Maribora razlikuje od igre ostalih ekip. Analizirali smo 4 tekme.
V diplomskem delu smo najprej predstavili nekaj malega o nogometu na splošno. Nato smo se osredotočili na temo. Začeli smo s sistemom in modelom nogometne igre na splošno, kaj sploh je sistem igre in kaj model igre, saj pri nogometu oz. nogometni igri model in sistem igre predstavljata nekakšno osnovno sredstvo.
V diplomskem delu smo se osredotočili tudi na motorične sposobnosti, ali so pomembne pri nogometu, katere so, in nato tudi opisali najpomembnejše motorične sposobnosti.
Prikazali pa smo tudi metodični postopek učenja oz. primerne praktične vaje, različnih modelov igre glede na tipe igralcev v napadu. Vaje so prikazane za srednje visoke napadalce in hitre krilne napadalce, saj menimo, da se velikokrat uporabita napačen (neprimerni) sistem in model igre, ki posledično vplivata na slabo igro – na slabe rezultate.
Model igre NK Maribor pa smo tudi primerjali z ostalimi odmevnimi evropskimi klubi, kot sta AC Milan in FC Barcelona.
Ključne besede: nogomet, sistem igre, model igre, motorične sposobnosti, metodični postopki učenja, srednje visoki napadalci, hitri krilni napadalci.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1274; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,98 MB) |
9. Postopoma do dinamične igre v fazi napadaNejc Jan Matis, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem poskušal zajeti celoten koncept, kako postopoma razviti dinamično igro v fazi napada. Želel sem ugotoviti kateri faktorji vplivajo na dinamiko. Poleg tega sem želel ugotoviti, če obstajajo razlike v dinamični igri med ekipami iz najboljši nogometnih lig. Moj namen je bil narediti analizo iz pridobljenih statističnih podatkov v sezoni 2019/20, in sicer v prvi angleški, italijanski, nemški in španski ligi. V nadaljevanju sem opisal kako postopoma razvijamo dinamično tehniko in katere vaje so najbolj primerne. Nato sem navedel opis taktičnih elementov, ki so v fazi napada pomembni. Fazo napada sem opisal postopoma, sprva sem opisal prehod iz obrambe v napad in vse skupaj zaključil z zaključkom napada.
Ključne besede: motorične sposobnosti, dinamična tehnika, faza napada in taktika.
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,25 MB) |
10. Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobjuUrška Krašovec, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je bilo ugotovljeno, da so otroci, ki so bili vključeni v gibalni program (eksperimentalna skupina), bolje razvili ravnotežje kot otroci, ki te dejavnosti niso izvajali (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih 3 in 4 leta. Vzorec 33 otrok je bil razdeljen po spolu (16 deklic in 17 dečkov) in glede na skupino (eksperimentalna in kontrolna). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Za obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo treh motoričnih testov za ravnotežje, smo uporabili deskriptivno statistiko. Za primerjavo med skupinama smo uporabili metodo analize razlik (t–test za neodvisne vzorce, t-test za odvisne vzorce). Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri finalnem merjenju dosegla boljše rezultate (GU = 0,344) kot kontrolna skupina (GU = -0,324). Pred in po eksperimentu med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki so imeli načrtovano in vodeno dejavnost za razvoj ravnotežja, gibalno učinkovitejši, saj je najnižja vrednost GU finalnega merjenja 0,212, najvišja vrednost GU pa 1,098.
Ključne besede: predšolski otroci, motorične sposobnosti, ravnotežje, motorični testi, vpliv vadbe
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1529; Prenosov: 272
Celotno besedilo (740,42 KB) |
