| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 93
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Postopoma do dinamične igre v fazi napada
Nejc Jan Matis, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem poskušal zajeti celoten koncept, kako postopoma razviti dinamično igro v fazi napada. Želel sem ugotoviti kateri faktorji vplivajo na dinamiko. Poleg tega sem želel ugotoviti, če obstajajo razlike v dinamični igri med ekipami iz najboljši nogometnih lig. Moj namen je bil narediti analizo iz pridobljenih statističnih podatkov v sezoni 2019/20, in sicer v prvi angleški, italijanski, nemški in španski ligi. V nadaljevanju sem opisal kako postopoma razvijamo dinamično tehniko in katere vaje so najbolj primerne. Nato sem navedel opis taktičnih elementov, ki so v fazi napada pomembni. Fazo napada sem opisal postopoma, sprva sem opisal prehod iz obrambe v napad in vse skupaj zaključil z zaključkom napada.
Ključne besede: motorične sposobnosti, dinamična tehnika, faza napada in taktika.
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju
Urška Krašovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je bilo ugotovljeno, da so otroci, ki so bili vključeni v gibalni program (eksperimentalna skupina), bolje razvili ravnotežje kot otroci, ki te dejavnosti niso izvajali (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih 3 in 4 leta. Vzorec 33 otrok je bil razdeljen po spolu (16 deklic in 17 dečkov) in glede na skupino (eksperimentalna in kontrolna). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Za obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo treh motoričnih testov za ravnotežje, smo uporabili deskriptivno statistiko. Za primerjavo med skupinama smo uporabili metodo analize razlik (t–test za neodvisne vzorce, t-test za odvisne vzorce). Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri finalnem merjenju dosegla boljše rezultate (GU = 0,344) kot kontrolna skupina (GU = -0,324). Pred in po eksperimentu med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki so imeli načrtovano in vodeno dejavnost za razvoj ravnotežja, gibalno učinkovitejši, saj je najnižja vrednost GU finalnega merjenja 0,212, najvišja vrednost GU pa 1,098.
Ključne besede: predšolski otroci, motorične sposobnosti, ravnotežje, motorični testi, vpliv vadbe
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (740,42 KB)

3.
Primerjava testov motoričnih sposobnosti slovenske policije z republikami nekdanje Jugoslavije
Jan Terčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Temeljni cilj slovenske policije je zagotoviti notranjo varnost v Republiki Sloveniji, katero lahko zagotovijo zgolj z zagotavljanjem varnosti ljudi in premoženja, vzdrževanjem javnega reda in miru, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj, nadzorom državne meje ter nadzorovanjem in urejanjem cestnega prometa. Za vsakodnevno opravljanje nalog policije je potrebna predvsem dobra telesna pripravljenost in visok nivo razvitosti motoričnih sposobnosti. Za zmanjševanje stresa pri delu, učinkovitost, natančnosti pri uporabi prisilnih sredstev in strelnega orožja, samozavesti ter ohranjanje zdravja, sta telesna pripravljenost in motorične sposobnosti pomembna dejavnika. Slovenska policija v okviru šolanja in zaposlovanja uporablja preizkus telesnih zmogljivosti, s katerim preverjajo motorične sposobnosti za katere se predpostavlja, da pomembno vplivajo na uspešnost opravljanja policijskega dela. V diplomskem delu je predstavljena pomembnost dobro razvitih motoričnih sposobnosti za dobro opravljanje policijskega dela in problem slabe telesne pripravljenosti. Prav tako so opisani slovenska policija, motorične sposobnosti in preizkusi telesnih zmogljivosti, ki ga morajo opraviti kandidati za policiste v okviru izbirnega postopka v Sloveniji v primerjavi s preizkusom telesnih zmogljivosti, ki jih opravljajo v republikah nekdanje Jugoslavije. Po predstavitvi preizkusov, ki jih policije uporabljajo, so se testi primerjali med seboj, pri tem pa je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlike med preizkusom telesnih zmogljivosti slovenske policije in preizkusom telesnih zmogljivosti policij z območja Republik nekdanje Jugoslavije. Prav tako je bilo ugotovljeno, da preizkusi telesnih zmogljivosti ne zajemajo vseh motoričnih sposobnosti, ki so potrebne za dobro opravljanje policijskega dela. Rezultati so pokazali, da se slovenski preizkusi zmogljivosti v primerjavi s tujimi razlikujejo. Za merjenje določene motorične sposobnost, policije uporabljajo različne teste in kriterije. Nekaterim motoričnim sposobnostmi pa sploh ne dajejo poudarka. Preizkus telesnih zmogljivosti slovenke policije je zelo dobro strukturiran, saj zajema velik del motoričnih sposobnosti. Za dosego želenih standardov zaposlitve v slovenski policiji, morajo biti kandidati in kandidatke dobro fizično pripravljeni.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, primerjava, motorične sposobnosti, preizkus telesnih zmogljivosti
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 41; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
PRIMERJAVA NEKATERIH TELESNIH ZNAČILNOSTI IN MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI OTROK Z NJIHOVO GIBALNO UČINKOVITOSTJO
Jaka Hliš, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Primerjava nekaterih telesnih značilnosti in motoričnih sposobnosti otrok z njihovo gibalno učinkovitostjo je primerjati nekatere telesne značilnosti in motorične sposobnosti otrok glede na njihovo gibalno učinkovitost. Zaključno delo je empirično. Uporabljena je deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Cilji diplomskega dela so bili izmeriti nekatere telesne značilnosti in motorične sposobnosti otrok, ugotoviti njihovo gibalno učinkovitost in primerjati rezultate meritev telesnih značilnosti in rezultate motoričnih testov z gibalno učinkovitostjo. Naše prvo raziskovalno vprašanje je bilo: »Kakšna je povezanost med telesnimi značilnostmi, motoričnimi sposobnostmi in njihovo gibalno učinkovitostjo?« Ugotovili smo, da obstaja zmerna pozitivna povezanost med motoričnimi sposobnostmi in gibalno učinkovitostjo, da med gibalno učinkovitostjo in deležem telesne maščobe obstaja negativna povezanost, da telesne značilnosti ne vplivajo na gibalno učinkovitost v tako veliki meri kot je bilo pričakovano ter da imajo na gibalno učinkovitost motorične sposobnosti večji vpliv kot telesne značilnosti.
Ključne besede: telesne značilnosti, motorične sposobnosti, gibalna učinkovitost, predšolski otrok, motorika
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (773,11 KB)

5.
Vpliv nogometnega vrtca na motorično učinkovitost otrok
Janja Bricman, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv nogometnega vrtca na motorično učinkovitost otrok smo v teoretičnem delu predstavili motorične sposobnosti ter njihov razvoj, dejavnike motoričnega razvoja in optimalni vpliv kvalitetne gibalne dejavnosti na motorični razvoj in motorično učinkovitost otrok v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo podrobneje predstavili motorične teste, ki smo jih uporabili za testiranje, in analizirali dobljene rezultate raziskave. V okviru diplomskega dela smo uporabili neslučajnostni priložnostni vzorec populacije otrok, starih med 4 in 6 let. Naš namen je bil raziskati, kako dodatna gibalna dejavnost, nogometna vadba, vpliva na motorično učinkovitost otrok. Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko in bivariatno analizo, in sicer z metodo analize razlik, pri čemer smo uporabili T-test za neodvisne vzorce in preverjanje razlik v motorični učinkovitosti med skupinama. Rezultati obdelave so tako potrdili našo zastavljeno hipotezo. Ugotovili smo, da so otroci, ki so obiskovali dodatno športno dejavnost, nogometno vadbo, bolj motorično učinkovitejši od otrok, ki se vadbe niso udeleževali.
Ključne besede: nogomet, motorične sposobnosti, motorična učinkovitost, predšolski otroci, športna dejavnost.
Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 88; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (981,58 KB)

6.
Vpliv bivalnega okolja na motorični status otrok
Janja Fužir, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv bivalnega okolja na motorični status otrok je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti in dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj, to so: dednost, okolje in lastna dejavnost. V empiričnem delu smo ugotavljali vpliv kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. Med seboj smo primerjali mestno in podeželsko okolje. Za pridobivanje podatkov o motoričnem statusu otrok smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Merski instrument predstavlja štirinajst motoričnih testov, ki so bili razdeljeni na informacijsko in energijsko komponento gibanja. Raziskovalni vzorec je neslučajnosten iz konkretne populacije mestnih in podeželskih otrok. Na podlagi rezultatov motoričnih testov smo ugotovili, da imajo otroci s podeželja boljšo motorično učinkovitost kot otroci iz mesta. Otroci s podeželja so dosegli boljše rezultate v informacijskem delu motoričnega statusa, otroci iz mesta pa v energijskem delu motoričnega statusa. Za vse tri ugotovitve velja, da razlika med skupinama ni statistično značilna (P > 0,05).
Ključne besede: vpliv okolja, mestno okolje, podeželsko okolje, motorične sposobnosti, razvoj otroka
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 174; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Razvijanje motoričnih sposobnosti z elementarno igro rokometa
Janja Martini, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvijanje motoričnih sposobnosti skozi elementarno igro rokometa je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med otroki, ki so vključeni v program rokometa v okviru rokometnega kluba (eksperimentalna skupina), in otroki, ki ne obiskujejo dodatnega programa rokometa (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije starih otrok od 5 do 7 let. Vzorec 48 otrok je bil razdeljenih po spolu (33 deklic in 15 dečkov) in starosti (od 60 do 64 mesecev, od 65 do 69 mesecev, od 70 do 74 mesecev in od 75 mesecev do 79 mesecev). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Na osnovi rezultatov devetih motoričnih testov smo izračunali gibalno učinkovitost (GU). Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina (GU = 0,305) dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina (GU = –0,328), skupini se statistično značilno razlikujeta (p < 0,05) v testih: KZO, TCC, MZD, PSZ in teku na 300 metrov s skupinskim startom. Otroci stari od 75 do 79 mesecev so gibalno naj učinkovitejši (GU = 0,700).
Ključne besede: predšolski otroci, motorični testi, motorične sposobnosti, motorična nadarjenost, elementarna igra rokometa
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 106; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Motorično nadarjeni otroci pri plavanju
Dunja Kelbič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Motorično nadarjeni otroci pri plavanju smo želeli poiskati vzorec motorično nadarjenih otrok pri plavanju. V mesecu maju 2018 smo z motoričnimi testi, intervjujem in plavalno tekmo testirali 33 otrok, starih med osem let in enajst let. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo se posvetili predvsem motoričnemu razvoju otrok, motoričnim sposobnostim, posebej smo izpostavili in predstavili pet motoričnih sposobnosti, za katere smo menili, da imajo pri plavanju največji delež. Podrobno smo predstavili še motorično nadarjenost, plavanje ter pomen plavanja za razvoj gibalnih sposobnosti. V drugem, raziskovalnem delu našega diplomskega dela, smo na podlagi treh zgoraj omenjenih merskih inštrumentov testirali otroke plavalce. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. Podatke smo pridobili s kavzalno neeksperimentalno metodo, pri kateri smo med otroki plavalci poiskali vzorec motorično nadarjenih otrok. Pridobljene podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko in bivariantno analizo, pri kateri smo uporabili analizo varianc – Anovo za preverjanje razlik v gibalni učinkovitosti med skupinami. Rezultati obdelave so tako potrdili in ovrgli naše predpostavljene hipoteze, med drugim tudi to, da vsi otroci, ki trenirajo plavanje, ne prihajajo iz športno aktivnih družin. Ugotovili smo tudi, da otroci z boljšo gibalno učinkovitostjo dosegajo bistveno boljše rezultate pri plavanju in da so starši nerealno ocenili motorično nadarjenost otrok.
Ključne besede: plavanje, motorična nadarjenost, motorične sposobnosti, otroci, prepoznavanje nadarjenosti, gibalna učinkovitost, športno aktivna družina.
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 395; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

9.
Primerjava gibalne učinkovitosti športno aktivnih in športno neaktivnih študentov ocenjenih z metodo FMS
Urška Rebernak, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med športno aktivnostjo študentov in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, izmerjeno s pomočjo metode FMS (Functional Movement Screen). V raziskavo je bilo vključenih 80 študentk Pedagoške fakultete v Mariboru, starih med 20 in 24 let. S pomočjo ankete smo študentke uvrstili med športno aktivne (športno aktivne več kot 30/min dan) in športno neaktivne (športno aktivne manj kot 30 min/dan). Študentke so bile testirane s pomočjo metode FMS. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen računalniški program SPSS 20.0 za Windows. Z neparametričnim Mann-Whitney preiskusom za neodvisne vzorce smo ugotavljali statistično značilnost razlik v povprečjih rangov dveh skupin. Stopnja zaupanja pri vseh testih je bila 95 %. Rezutltati so pokazali, da v izvedbah FMS testov med skupinama športno aktivnih in športno neaktivnih študentk obstajajo razlike. Med športno aktivnostjo študentk in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, obstaja povezanost. Športno aktivne študentke pri testnih nalogah dosegajo višje ocene, kot športno neaktivne študentke, vendar pa je pri športno aktivnih študentkah zaznati neskladja v mnogo večji meri kot pri športno neaktivnih študentkah. Neskladja se pojavljajo pri testnih nalogah PRESTOP OVIRE z desno nogo in PRESTOP OVIRE z levo nogo, IZPADNI KORAK z levo nogo in IZPADNI KORAK z desno nogo, ZAROČENJE z levo roko in ZAROČENJE z desno roko, DVIG IZTEGNJENE NOGE z levo nogo in DVIG IZTEGNJENE NOGE z desno nogo, DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z levo dvignjeno roko in DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z desno dvignjeno roko. Gibalne sposobnosti se torej s primerno organizirano, vodeno in posamezniku prilagojeno športno aktivnostjo ali prostočasno vadbo lahko dodatno razvijajo. Športno neaktivni posamezniki imajo slabše razvite obe polovici telesa, med tem ko imajo športno aktivni posamezniki eno polovico telesa bolje razvito. Enolična športna aktivnost torej ne prispeva k skladnemu razvoju gibalnih sposobnosti, zato bi morala biti športna aktivnost otrok, mladostnikov, odraslih, raznolika in raznovrstna ter pravilno načrtovana.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, gibalna dejavnost, skladnost
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 344; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
Prisotnost ročnih del v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Doroteja Ketiš, 2019, magistrsko delo

Opis: Že v prazgodovini so se ljudje ukvarjali z ročnodelskimi dejavnostmi, ki so se skozi zgodovino razvile in izpopolnjevale ter so prisotne še danes. Ročna dela in ustvarjalne dejavnosti nasploh povečujejo možnosti za večjo ustvarjalnost, motorične spretnosti ter blagodejno vplivajo na počutje. Prisotne niso samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v šoli ter umetniški praksi. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ročna dela. Zapisali smo njihov pregled skozi zgodovino po obdobjih od predkamene dobe vse do danes. V sklopu tega smo opisali izbrana ročna dela. Posebno pozornost smo namenili pomembnim lastnostim ročnih del. Ob tem smo se osredotočili tudi na uveljavljanje ročnih del v pedagoškem procesu. V nadaljevanju smo izpostavili prisotnost ročnih del v umetniški praksi. Zanimal nas je tudi vpliv ročnodelskih dejavnosti na počutje. V empiričnem delu smo želeli preveriti stanje na področju ukvarjanja z ročnimi deli tako z vidika učencev kot z vidika učiteljev, ki izvajajo tovrstne dejavnosti. Zanimalo nas je, ali se učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju ukvarjajo s kakšnim ročnim delom, v kakšni obliki so ročna dela prisotna v osnovni šoli ter kakšna je povezanost med ročnimi deli in počutjem učencev ob ukvarjanju z ročnimi deli oziroma ustvarjanju. Pozornost smo namenili tudi učiteljem, ki izvajajo tovrstne aktivnosti v osnovni šoli, kjer nas je zanimalo, ali ročna dela, s katerimi se ukvarjajo, izvajajo tudi v šoli ter v kakšni obliki. Osredotočili smo se na obstoj razlik glede na stratum učencev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so v večini anketiranih šol ročna dela prisotna v obliki krožkov, v primestnih šolah je delež tovrstnih dejavnosti večji kot v mestnih šolah. Učenci se na splošno v večini ne ukvarjajo z ročnim delom. Ročnodelske dejavnosti na počutje učencev vplivajo pozitivno. Ob tem v večini učenci svoj prosti čas preživljajo s prijatelji v fizični obliki ali se gibljejo v naravi. Kaže se tudi povezanost v ukvarjanju z ročnimi deli in uporabo socialnih omrežij (tisti, ki se ukvarjajo z ročnim delom, manj uporabljajo socialna omrežja). Učitelji, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, jih v večini tudi izvajajo v šoli, najpogosteje pri pouku likovne umetnosti, nekaj pa tudi pri interesnih dejavnostih.
Ključne besede: ročna dela, ustvarjalnost, motorične sposobnosti, interesna dejavnost
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 420; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici