1. Vpliv dveh ur atletike na gibalno/športno aktivnost otrokTadeja Volmut, Boštjan Šimunič, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Namen študije je bil ugotoviti, koliko izvenšolska organizirana vadba atletike pripomore k dvigu količine in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok med samo uro atletike in izven nje. Z merilnikom pospeška smo izmerili tedensko gibalno/športno aktivnost 22 otrok (11 dečkov, starih 6,6 ± 1,2 leta), vključujoč dve uri organizirane vadbe atletike. Med uro atletike je skupna gibalna/športna aktivnost 1787 ± 620 sunkov/minuto (brez atletike 615,5 ± 116,6), prevladuje gibalna neaktivnost (29 ± 11,7 minute) ter srednja in visoka intenzivna gibalna/športna aktivnost (19,0 ± 8,9 minute). Dve uri atletike na teden povečata povprečno dnevno srednjo in visoko intenzivno gibalno/športno aktivnost (16 %, P < 0,001) ter zmanjšata čas gibalne neaktivnosti (–10 %, P < 0,001). Atletika sicer prispeva k doseganju priporočil na področju gibanja, toda stremeti bi bilo treba k še večji intenzivnosti izvedbe ur atletike.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, športne aktivnosti, otroci, atletika
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 1617; Prenosov: 201
 Celotno besedilo (316,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Analiza motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobjuKatarina Jošt, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Analiza motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju smo predstavili, kako s pomočjo motoričnih testov ugotoviti razliko motoričnih sposobnosti otrok, ki so vključeni v športni vrtec, z otroki, ki so vključeni v vrtec, ki ni opredeljen kot športni, ter razliko motoričnih sposobnosti glede na spol in indeks telesne mase otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni značilnosti motoričnega razvoja otrok v prvem starostnem obdobju, vpliv motoričnega razvoja otrok na druga področja razvoja, pomembnost staršev in vrtca pri motoričnem razvoju otrok,načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu ter dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu pa so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 32 otrok iz vrtcev v Slovenskih Konjicah. V raziskavi je bila uporabljena kavzalna- neeksperimentalna metoda. Neslučajnostni vzorec je bil sestavljen iz konkretne populacije otrok, starih od dveh do treh let. Otroci so bili testirani s šestimi testi motoričnih sposobnosti. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna tehnika,
za njihovo kvantitativno obdelavo deskriptivna statistika, za analizo razlik pa t-test za neodvisne vzorce. Iz analize je bilo razvidno, da se razvitost motoričnih sposobnosti otrok, ki so vključeni v športni vrtec, statistično značilno ne razlikuje od motoričnih sposobnosti otrok, ki v športni vrtec niso vključeni. Glede na spol so rezultati pokazali, da se motorične sposobnosti dečkov statistično značilno ne razlikujejo od motoričnih sposobnosti deklic. Tudi pri otrocih z višjim ITM se motorične sposobnosti statistično
značilno ne razlikujejo od motoričnih sposobnosti otrok z nižjim ITM.
Ključne besede: Motorične sposobnosti, predšolski otrok, gibalne aktivnosti, motorični razvoj, telesne razsežnosti, strokovno organizirana vadba.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2067; Prenosov: 285
Celotno besedilo (382,00 KB) |
3. Nexus between manifest motor indicators and fluid intelligence in prepubertal boysJurij Planinšec, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: The purpose of this study was to investigate the correlation between manifest motor indicators and the fluid intelligence of boys. The sample comprised 550 boys aged 10 to 14. A battery of 26 tests was used for measuring motor performance. Intelligence testing was implemented with the test TN-20. A multiple regression analysis indicated that association between motor variables and fluid intelligence exists. The closest connection was the one between fluid intelligence and motor tasks which demand the coordination of movement in rhythm and the speed of movement. The associations between motor performance and fluid intelligence were age dependent: in 12 year old boys the connection between motor variables and fluid intelligence is the highest, followed by 14 year old boys, where it is a little lower; the connection is the lowest in 10 year old boys. The results suggest that developmental changes have a significant influence on the relations between motor performance and fluid intelligence.
Ključne besede: motorika, motorične sposobnosti, motorične aktivnosti, dečki, predpubertetno obdobje, motorics, motor abilities, motor performance, fluid intelligence, connection, boys, prepubertal period
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1383; Prenosov: 29
 Povezava na celotno besedilo |
