| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvijanje motoričnih sposobnosti z elementarno igro rokometa
Janja Martini, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvijanje motoričnih sposobnosti skozi elementarno igro rokometa je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med otroki, ki so vključeni v program rokometa v okviru rokometnega kluba (eksperimentalna skupina), in otroki, ki ne obiskujejo dodatnega programa rokometa (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije starih otrok od 5 do 7 let. Vzorec 48 otrok je bil razdeljenih po spolu (33 deklic in 15 dečkov) in starosti (od 60 do 64 mesecev, od 65 do 69 mesecev, od 70 do 74 mesecev in od 75 mesecev do 79 mesecev). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Na osnovi rezultatov devetih motoričnih testov smo izračunali gibalno učinkovitost (GU). Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina (GU = 0,305) dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina (GU = –0,328), skupini se statistično značilno razlikujeta (p < 0,05) v testih: KZO, TCC, MZD, PSZ in teku na 300 metrov s skupinskim startom. Otroci stari od 75 do 79 mesecev so gibalno naj učinkovitejši (GU = 0,700).
Ključne besede: predšolski otroci, motorični testi, motorične sposobnosti, motorična nadarjenost, elementarna igra rokometa
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 164; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Motorično nadarjeni otroci pri plavanju
Dunja Kelbič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Motorično nadarjeni otroci pri plavanju smo želeli poiskati vzorec motorično nadarjenih otrok pri plavanju. V mesecu maju 2018 smo z motoričnimi testi, intervjujem in plavalno tekmo testirali 33 otrok, starih med osem let in enajst let. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo se posvetili predvsem motoričnemu razvoju otrok, motoričnim sposobnostim, posebej smo izpostavili in predstavili pet motoričnih sposobnosti, za katere smo menili, da imajo pri plavanju največji delež. Podrobno smo predstavili še motorično nadarjenost, plavanje ter pomen plavanja za razvoj gibalnih sposobnosti. V drugem, raziskovalnem delu našega diplomskega dela, smo na podlagi treh zgoraj omenjenih merskih inštrumentov testirali otroke plavalce. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. Podatke smo pridobili s kavzalno neeksperimentalno metodo, pri kateri smo med otroki plavalci poiskali vzorec motorično nadarjenih otrok. Pridobljene podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko in bivariantno analizo, pri kateri smo uporabili analizo varianc – Anovo za preverjanje razlik v gibalni učinkovitosti med skupinami. Rezultati obdelave so tako potrdili in ovrgli naše predpostavljene hipoteze, med drugim tudi to, da vsi otroci, ki trenirajo plavanje, ne prihajajo iz športno aktivnih družin. Ugotovili smo tudi, da otroci z boljšo gibalno učinkovitostjo dosegajo bistveno boljše rezultate pri plavanju in da so starši nerealno ocenili motorično nadarjenost otrok.
Ključne besede: plavanje, motorična nadarjenost, motorične sposobnosti, otroci, prepoznavanje nadarjenosti, gibalna učinkovitost, športno aktivna družina.
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 488; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

3.
Prepoznavanje motorično nadarjenih otrok s pomočjo motoričnih testov
Simona Kovačič, 2018, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomskem delu Prepoznavanje motorično nadarjenih otrok s pomočjo motoričnih testov smo marca 2018 testirali otroke s pomočjo motoričnih testov. Ugotoviti smo želeli, ali obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med spoloma in v kateri starostni skupini bo največ motorično nadarjenih otrok. V raziskavo smo vključili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih od 5 do 6 let, ki obiskujejo Vrtec Rogaška Slatina, Enota Izvir. Testirali smo 54 otrok, med njimi 32 deklic in 22 dečkov. Otroke smo razdelili po spolu in starosti od 60 mesecev do 66 mesecev, od 67 mesecev do 72 mesecev in od 73 mesecev do 78 mesecev. Cilji raziskave so bili: testiranje otrok z motoričnimi testi, prepoznavanje motorično nadarjenih otrok na osnovi rezultatov motoričnih testov ter primerjanje rezultatov motoričnih testov med spoloma in glede na starost otrok. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Izvedli smo 12 motoričnih testov. Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Upoštevali smo gibalno učinkovitost otrok, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine (od 60 do 66 mesecev, od 67 do 72 mesecev in od 73 do 78 mesecev). Na podlagi izračuna t-testa za neodvisne vzorce smo ugotovili, da med spoloma obstaja statistično značilna razlika (p = 0,004 > 0,05) in da so otroci v starosti od 67 do 72 mesecev gibalno najučinkovitejši (GU = 1,06).
Ključne besede: predšolski otroci, motorični testi, motorična nadarjenost, motorične sposobnosti, motorični razvoj otroka
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 624; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
Prepoznavanje motorične nadarjenosti otrok po Von Krafftovi in Semkovi metodi
Nina Rogelj, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prepoznavanje motorične nadarjenosti po Von Krafftovi in Semkovi metodi smo v marcu 2018 z anketnim vprašalnikom za starše in otroke, ki sta ga sestavila avtorja priročnika Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost (Von Krafft in Semke, 2008), ugotavljali delež potencialno motorično nadarjenih otrok in jih razvrstili v tri kategorije (komaj in rahlo motorično nadarjen, precej motorično nadarjen in zelo motorično nadarjen). V prvem delu naloge smo opisali značilnosti in dejavnike motorične nadarjenosti. Podrobneje smo predstavili Von Krafftovo in Semkovo metodo za prepoznavanje potencialne motorične nadarjenosti ter vlogo odraslega pri prepoznavanju le-te. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo in kavzalno neeksperimentalno metodo. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije (otroci, stari od 5 do 7 let, in njihovi starši). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Merski inštrument je bil anketni vprašalnik po Von Krafftovi in Semkovi metodi. Sestavljen je bil iz 12 vprašanj za starše in 5 vprašanj za otroke. Največji delež otrok, vključenih v raziskavo, je v kategoriji »precej motorično nadarjen« 38 (47,5%), v kategoriji »zelo motorično nadarjen« 37 (46,3%) in najmanjši delež 5 (6,3%) je v kategoriji »komaj in rahlo motorično nadarjen«. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo ugotovili, da dečki niso bolj motorično nadarjeni od deklic; starši bi otroka, ki je zelo motorično nadarjen, vključili v dodatno športno vadbo; starši otroka, ki je komaj in rahlo nadarjen, pa ga ne bi vključili v dodatno športno vadbo; v družini zelo motorično nadarjenega otroka je šport skupna dejavnost v prostem času; zelo motorično nadarjen otrok se ne žoga rad; komaj in rahlo motorično nadarjen otrok se prav tako ne žoga rad.
Ključne besede: motorična nadarjenost, prepoznavanje nadarjenosti, metoda Von Krafft in Semke, predšolski otrok.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 628; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici