1. Izboljšanje bralnega razumevanja učencev z motnjami v duševnem razvoju z vodnikom o Žički kartuziji v lahkem branju : magistrsko deloTanja Klančnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Izboljšanje bralnega razumevanja učencev z motnjami v duševnem razvoju z Vodnikom o Žički kartuziji v lahkem branju so v teoretičnem delu predstavljene značilnosti otrok z motnjo v duševnem razvoju, bralna pismenost in njeno razvijanje v prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja (prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom PP NIS in posebni program vzgoje in izobraževanja PPVI), izsledki mednarodnih raziskav o bralni pismenosti v Sloveniji ter značilnosti lahkega branja. V empiričnem delu je vključen Vodnik o Žički kartuziji v lahkem branju, s katerim se je preverjalo bralno razumevanje učencev, ki se izobražujejo v PP NIS in PPVI na OŠPP V parku v Slovenskih Konjicah, in rezultati bralnega razumevanja učencev. Raziskane so bile tudi izkušnje in poznavanje področja lahkega branja učiteljic, ki poučujejo na OŠPP V parku, s pomočjo intervjuja, ki je bil uporabljen v projektu PERLSI. Rezultati so bili primerjani z izsledki slovenskega dela raziskave projekta. Ugotovljeno je bilo, da med učenci obeh programov ni statistično pomembnih razlik v bralnem razumevanju Vodnika o Žički kartuziji v lahkem branju, sta pa najboljša rezultata dosegla učenca posebnega programa, kar ni bilo predpostavljeno. Predpostavka, da imajo učiteljice OŠPP V parku manj znanja in izkušenj z lahkim branjem kot udeleženci raziskave PERLSI je bila potrjena.
Ključne besede: motnje v duševnem razvoju, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, Vodnik o Žički kartuziji
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (12,30 MB) |
2. Opismenjevanje otrok z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju: študija primera : magistrsko deloPatricija Bračič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na razvijanje sporazumevanja pri otrocih z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju. Želeli smo ugotoviti učinkovitost pomoči pri sporazumevanju otrok, ki so vključeni v individualiziran program knjižničarstva, ki se izvaja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja v ZUDV Dornava. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi sporazumevanje, opismenjevanje, motnja avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju. V empiričnem delu sta predstavljeni kvantitativna in kvalitativna raziskava o razvijanju predopismenjevalnih in opismenjevalnih zmožnostih pri otrocih z MAS z motnjo v duševnem razvoju. V kvantitativni raziskavi so sodelovali trije otroci, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja. Z različnimi metodami in oblikami dela smo z njimi načrtno razvijali posamezna področja, kot so poznavanje črk, fonološko zavedanje, orientacija in grafomotorika, interes za branje/poslušanje, sposobnost predvidevanja, saj je potreba po sporazumevanju z drugimi ena osnovnih človekovih potreb. Sposobnosti izražanja potreb in želja, zahtevanja pomoči, odzivanja na pogovor drugih so pomembne pri vseh, saj nam dajejo možnost, da obvladamo svoje okolje, in so sredstvo, da se iz okolja čim več naučimo. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest učiteljic, ki s temi učenci vsakodnevno delajo. Zanimalo nas je, kako poteka njihova verbalna komunikacija, katere metode in oblike dela pri svojem delu uporabljajo, katero vrsto pomoči najpogosteje uporabijo, kaj menijo o individualiziranem programu knjižničarstvo, ki otrokom omogoča dodatno razvijanje sporazumevalnih veščin. Rezultati analize so pokazali, da so učenci z načrtnim in s strukturiranim, ponavljajočim se delom napredovali. Intervjuvanke so potrdile, da je individualiziran program kakovosten in učencem pomaga pri boljšem sporazumevanju z okoljem.
Ključne besede: sporazumevanje, motnje avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju, opismenjevanje, metode in oblike dela
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 1038; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,95 MB) |
3. Dostopnost Ustave RS za ljudi z motnjami v duševnem razvoju : dileme in izziviŽiva Jakšić Ivačič, Barbara Kadunc, Špela Mlakar, Špela Schmid, 2018, strokovni članek Opis: Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da so vse informacije dostopne invalidom v njim razumljivi obliki. Namen prispevka je evalvirati proces prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko berljivo in razumljivo obliko s poudarkom na udeležbi lektorjev z motnjami v duševnem razvoju. Štiri člene ustave smo priredile v dve obliki, pri preverjanju pa smo ugotovile, da si lektorji želijo vseh informacij, ki so v izvirnem besedilu člena, vendar v njim razumljivi obliki. Izrazili so željo, da bi ob prvi različici priredbe, zvesti izvirnemu besedilu, imeli tudi razlagalno različico.
Ključne besede: Konvencija o pravicah invalidov, Ustava RS, lahko branje, lektorji, motnje v duševnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1641; Prenosov: 189
Celotno besedilo (526,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju na primeru knjige v lahkem branjuNina Volčanjk, 2018, magistrsko delo Opis: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija.
Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 2057; Prenosov: 364
Celotno besedilo (2,65 MB) |
5. Pragmatičnite sposobnosti na učenicite so lesna intelektualna poprečenostMateja Šilc, Majda Schmidt, Stanislav Košir, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Istražuvanjeto gi analizira karakteristikite na pragmatičnite sposobnosti za raskažuvanje prikazni na učenicite so lesna intelektualna poprečenost (LIP), vo odnos na vokabularnite karakteristiki, gramatičkata struktura i suštinskata struktura na prikaznata, imajḱi gi predvid nivnata vozrast i pol. Primerokot se sostoi od 60 učenici so LIP, na vozrast od 7 do 9 godini, koi posetuvaat specijalno učilište. Pragmatičnite sposobnosti na deteto se ocenuvaat so Testot na raskažuvanje prikazna. Rezultatite od istražuvanjeto otkrivaat značaen napredok vo vokabularot na postarata grupa, kade što napredokot vo gramatičkata i suštinskata struktura beše pomalku značitelen. Pri sporedbata na dostignuvanjata na učenicite so LIP spored vokabularot, gramatičkata i suštinskata struktura na prikaznata, ne se utvrdeni razliki vo polot. Sporedbata na pragmatičnite sposobnosti na pomladi i postari grupi učenici so LIP so normite za nivni vrsnici so tipičen razvoj, pokažuva mala devijacija na pomladata grupa.
Rezultatite od istražuvanjeto gi otkrivaat karakteristikite na pragmatičnite sposobnosti na učenici so LIP i možat da im pomognat terapevti za govor, nastavnici, nastavnici vo posebno obrazovanie i sovetnici pri razgleduvanjeto na profilite na individuite koi se zemeni kako osnova za dizajniranje programi za intervencija.
So implementiranjeto na takvata programa go ohrabruvame razvojot na pragmatičnite sposobnosti na učenicite, na toj način vlijaeme vrz nivnite akademski dostignuvanja, komunikaciska kompetentnost i socijalni veštini.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, govor
Objavljeno v DKUM: 09.10.2017; Ogledov: 1891; Prenosov: 162
Celotno besedilo (606,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Razvijanje recepcijske zmožnosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvojuAna Koritnik, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljene raziskovalne paradigme, ki preučujejo dejavnike, s katerimi je mogoče kar v največji meri vplivati na jezikovni razvoj otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Pri tem je posebna pozornost namenjena razvijanju recepcijske zmožnosti z metodami recepcijske didaktike, ki temeljijo na relativno pogostejši uporabi manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij. Osrednji del prispevka je namenjen predstavitvi rezultatov eksperimentalne študije primera (na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju enega šolskega leta), v kateri smo sistematično z uporabo prilagojenega komunikacijskega modela književne vzgoje kot eksperimentalnega faktorja razvijali recepcijsko kompetenco te skupine otrok. Rezultati potrjujejo zastavljeno hipotezo o recepcijskem napredku.
Ključne besede: recepcijska didaktika, otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, jezikovni razvoj, učne metode
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 4991; Prenosov: 204
Celotno besedilo (160,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vpliv socialne komunikacije na branje in pisanje učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.Mateja Bališ, 2017, magistrsko delo Opis: Z rojstvom vsak človek vstopi v svet socializacije in komunikacije, ki sta temeljni za delovanje v družbenem okolju. Človek v svojem socialnem okolju ne more delovati brez sporočanja svojih misli, opažanj in mnenj, torej brez komuniciranja z drugimi ljudmi. Socializacija vsakega posameznika je proces, v katerem človek postaja družbeno bitje. V socialno osebo se posameznik razvija od rojstva pa vse do konca življenja. Pri tem so najpomembnejši trije dejavniki: družina, šola in prijatelji. V zaključnem delu so obravnavani učenci s posebnimi potrebami, natančneje otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in avtističnimi motnjami ter otroci z lažjimi duševnimi motnjami, za katere je značilno, da imajo motnje na področju socializacije in komunikacije. V magistrski nalogi smo predstavili socialno komunikacijo učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki smo jo v povezavi z učnimi cilji prilagojenega programa te šole uporabili pri interpretaciji rezultatov preizkusov, ki so jih pisali učenci. Raziskava temelji na štirih učencih s posebnimi potrebami, ki obiskujejo peti razred osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Na podlagi nestrukturiranega opazovanja vedenja obravnavanih učencev ugotavljamo, da se njihovo druženje, vključevanje v družbo in njihovo delovanje v njej odraža na učnih dosežkih bralnega razumevanja, pravopisnega znanja in opismenjevanja. Ti rezultati so odraz sporazumevanja učencev v socialnem okolju in odraz razvitosti njihovih komunikacijskih spretnosti.
Ključne besede: socializacija, komunikacija, motnje v duševnem razvoju, avtizem, bralno razumevanje, opismenjevanje, pravopis
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1532; Prenosov: 183
Celotno besedilo (8,03 MB) |
8. DOWNOV SINDROM - ZDRAVSTVENI VIDIK S POUDARKOM NA IZOBRAŽEVANJUAna Veber, 2014, diplomsko delo Opis: Downov sindrom ali Trisomija 21 je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom, torej ima človek tri kromosome 21 namesto dveh. Večina primerov Downovega sindroma ni podedovana, samo eden od stotih primerov kaže na to, da je sindrom podedovan po materi ali očetu. Tveganje, da se rodi otrok z Downovim sindromom, raste sorazmerno s starostjo matere, stopnja tveganja se občutno poveča med 35. in 40. letom starosti.
Skoraj vsako nosečnico skrbi, da bi se ji rodil otrok s hujšimi prirojenimi nepravilnostmi. Nekatere od teh nepravilnosti je mogoče danes odkriti že med nosečnostjo s presejalnimi in diagnostičnimi testi. S prvimi se ugotavlja zgolj povečano tveganje, diagnostični testi pa so tisti, ki dokončno potrdijo ali ovržejo kromosomsko nepravilnost.
Po osvoboditvi oziroma drugi svetovni vojni smo gradili nov sistem vzgoje in izobraževanja za posameznike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, tako imenovan sistem posebnega šolstva. Nova paradigma na področju razumevanja otrok s posebnimi potrebami opušča segregativno pojmovanje in uvaja integrativno, v zadnjem času pa se v svetu bolj kot integracija uveljavlja inkluzija, ki naj bi bila integraciji nadrejen pojem, saj predstavlja višjo stopnjo v humanizaciji odnosov v družbi in pot k resničnemu sobivanju različnih posameznikov.
Ključni namen nove zakonodaje po osamosvojitvi Republike Slovenije je bil zmanjšanje ločenih oblik šolanja in vpeljava inkluzivnih in prožnejših oblik šolanja otrok s posebnimi potrebami. Predšolski otroci z Downovim sindromom se lahko vključijo v razvojne oddelke vrtcev ali v redne oddelke vrtcev, kjer so deležni dodatne specialno- pedagoške pomoči. Na področju osnovnošolskega izobraževanja starši in otroci z Downovim sindromom za enkrat nimajo možnosti izbire med večinsko in specializirano šolo. Drugje v Evropi tem otrokom že omogočajo šolanje v rednih šolah in prav oni so tisti v skupini otrok s posebnimi potrebami, ki se najbolj uspešno vključijo v redne šole.
Ključne besede: Downov sindrom, otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, presejalni testi, diagnostični testi, integracija, inkluzija.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2014; Ogledov: 2972; Prenosov: 646
Celotno besedilo (1,37 MB) |
9. VKLJUČEVANJE STARŠEV V DELO Z DOMSKIMI OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMIMaja Čeh, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje staršev v delo domske skupnosti, v katero so vključeni njihovi otroci s posebnimi potrebami.
V teoretičnem delu so v ospredje postavljeni otroci z motnjami v duševnem razvoju, njihova klasifikacija glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev ter zanje značilen sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Podane so osnovne teorije o družini, predvsem družini z otrokom z motnjo, ki se povezuje s šolo kot pomembno družbeno institucijo, pri tem pa se poudarja njuna enakovredna skrb za otrokov razvoj in napredek. V nadaljevanju se seznanjamo s pojmom partnerskega sodelovanja med šolo in domom, ki je značilnost demokratične in humane šole, podrobneje spoznavamo sodelovalni model vključevanja staršev ter načine oz. oblike njihovega sodelovanja s šolskim osebjem.
V empiričnem delu so navedene ugotovitve, kako vplivajo različni dejavniki na sodelovanje med starši in domsko skupnostjo; in sicer so med dejavniki izpostavljeni spol, izobrazba staršev in stopnja otrokove motnje. Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci obstajajo razlike v načinih sodelovanja, njihovem zadovoljstvu s sodelovanjem, pogostosti kontaktov in razlogu za oddajo otroka v dom. Z anketnim vprašalnikom smo dobili odgovore na mnoga vprašanja, hkrati pa smo prišli do spoznanja, da je s starši teh otrok treba vzpostaviti zaupen odnos in najti ustrezne načine, pristope za njihovo aktivnejše vključevanje. Le tako bodo otroci uspešni, njihovi starši pa srečni in zadovoljni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, družina, šola, sodelovanje med šolo in domom, oblike sodelovanja, domska skupnost.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2009; Ogledov: 4048; Prenosov: 669 (1 glas)
Celotno besedilo (759,97 KB) |
10. |
