| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje
Sandra Čelan, 2021, diplomsko delo

Opis: Motnje srčnega ritma so pogost spremljevalec nekaterih srčnih bolezni. Motnje srčnega ritma vplivajo na kakovost življenja otroka ter njegove družine, zato ti potrebujejo podporo in razumevanje zdravstvenega in negovalnega tima. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje in s katerimi ukrepi lahko izboljšamo kakovost njegovega življenja. V empiričnem delu raziskave smo podatke zbirali s pomočjo metode intervjuiranja. Intervju vsebuje 26 vprašanj, ki smo jih oblikovali na podlagi pregleda, analize in sinteze literature s področja AV bloka III. stopnje v povezavi s kakovostjo življenja otroka. Dobljene podatke z delno strukturiranim intervjujem, smo obdelali s kvalitativno analizo podatkov; kodiranjem, kjer smo členili in združevali različne podatke ter kategorizirali posamezne kode intervjuja v kategorije višjega reda ter tako dobili smiselno analizo. Rezultati raziskave kažejo na to, da je kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje lahko dobra, če se upošteva vse dejavnike, ki pripomorejo k temu. Prav tako je raziskava pokazala, da kljub temu, da je način življenja otroka v večini primerov primerljiv z načinom življenja zdravih otrok, obstajajo omejitve, ki se jih je za boljšo kakovost življenja treba držati. Kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje je lahko dobra in primerljiva s kakovostjo življenja otrok, ki takšnih zdravstvenih težav nimajo. Je pa pomembno, da se tako starši kot otroci sami zavedajo, da je za zdravje treba marsikaj narediti, se nekaterim stvarem tudi odpovedati, predvsem pa zaupati v moč medicine ter predvsem pozitivno živeti življenje.
Ključne besede: otrok, AV blok III. stopnje, kakovost življenja, motnje srčnega ritma.
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Prepoznavanje motenj srčnega ritma na terenu, brez prisotnosti zdravnika
Špela Ribnikar, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motnje srčnega ritma so pogost zdravstveni problem v današnji družbi. Zaradi novega pravilnika Nujne medicinske pomoči in enotne dispečerske službe zdravstva se bodo z njimi pogosteje srečevali tudi zdravstveni reševalci na terenu kot ekipa v nujnem reševalnem vozilu, ki ne predvideva prisotnosti zdravnika. Metode: V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na 10 reševalnih postajah v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 142 reševalcev iz zdravstva. Raziskava je trajala od januarja 2018 do aprila 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da večina reševalcev prepozna najpogostejše nevarne motnje ritma in bi jih tudi ustrezno zdravila, slabše pa nekatere bradikardne motnje srčnega ritma, ter da imajo reševalci z najmanj delovne dobe in reševalci z največ delovne dobe največ znanja o prepoznavi nevarnih motenj ritma. Razprava in sklep: Z raziskavo smo potrdili hipotezo, da imajo reševalci dovolj znanja, da lahko samostojno začnejo zdraviti nevarno motnjo ritma, vendar bi bilo treba njihovo znanje na nekaterih področjih nadgraditi.
Ključne besede: motnje ritma, zdravstveni reševalec, nujna medicinska pomoč, nujni ukrepi, oživljanje
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 327; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

3.
Spremljanje motenj srčnega ritma z biometričnimi senzorji v oblačilih
Sandi Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: Pametne ure so vsakodnevni pripomoček, ki je vedno bolj razširjen. Prav tako vidimo porast motenj srčnega ritma tudi pri mladih. V zaključnem delu smo najprej opredelili, kako srce deluje, kako je sestavljeno in opisali motnje srca in jih razdelili. Primerjali smo obstoječe aplikacije, ki merijo srčni utrip s pomočjo senzorja na pametni uri in povzeli, če so zbrani podatki zadosti natančni in pregledni za prepoznanje in spremljanje motenj srčnega ritma. Večina aplikacij ne prikazuje podatkov zadosti natančno, zato zanesljivo spremljanje motenj ni mogoče. Pametna ura lahko služi kot orodje za spremljanje srčnega ritma. Če pa s pomočjo ure zaznamo nepravilnosti, je vseeno potreben obisk specialista.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, aritmija, biometrični senzorji, srčni utrip, pametna ura
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 381; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1000,88 KB)

4.
Obravnava pacientov z atrijsko fibrilacijo pri elektrokonverziji
Patricija Weingerl, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: med najpogostejše motnje srčnega ritma prištevamo atrijsko fibrilacijo, za katero je značilno nepravilno delovanje srčnih preddvorov in sočasno neenakomerno delovanje srčnih prekatov. Težje oblike AF se lahko zdravijo s pomočjo elektrokonverzije, pri kateri je pomembna ustrezna zdravstvena nega. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je postopek elektrokonverzije pogostejši pri starejših osebah in ali so pacienti zadostno poučeni o postopku elektrokonverzije. Raziskovalna metodologija: za izdelavo teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila anketa ter podatki prikazani s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: ugotovili smo, da je atrijska fibrilacija pogostejša v starostni skupini od 61 do 70 let. Kljub rednemu jemanju terapije za preprečevanje motenj srčnega ritma pacienti v povprečju na elektrokonverzijo prihajajo enkrat letno. O izvedbi elektrokonverzije so pacienti ustrezno poučeni. Sklep: atrijska fibrilacija je pogostejša pri starejši populaciji. Pacienti pri hudih motnjah ritma doživljajo strah in neugodje, zato je pomembno, da so zadostno poučeni o izvedbi elektrokonverzije, zdravem načinu življenja in ustreznem jemanju antikoagulantne terapije.
Ključne besede: motnje ritma, medicinska sestra, sinusni ritem, antikoagulantno zdravljenje, palpitacije
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 806; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
STANDARDI IN POSTOPKI OBRAVNAVE BOLNIKA Z AKUTNIM MIOKARDNIM INFARKTOM V ENOTI INTERNE INTENZIVNE MEDICINE
Matej Repas, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Akutni koronarni sindrom je pogosta bolezen s skupnimi patogenetskimi mehanizmi in pestro klinično sliko. Bolezni srca in ožilja ostajajo v vsem razvitem svetu vodilni vzrok umrljivosti in obolevnosti in s tem pomembno zmanjšujejo kakovost življenja prebivalstva. Po razširjenosti in pogostosti zapletov je daleč na prvem mestu ishemična bolezen srca, ki je posledica kroničnega aterosklerotičnega bolezenskega procesa koronarnih arterij. Akutni koronarni sindrom pomeni okvir, v katerega umeščamo dramatične zaplete ateroskleroze, prvenstveno akutni srčni infarkt in nestabilno angino pektoris, pa tudi nenadno srčno smrt. Zelo pomembno je splošno poznavanje srčno-žilnih bolezni, saj s širšim poznavanjem in zavedanjem škodljivih dejavnikov tveganja ter izogibanja le-teh zmanjšujemo možnost za nastop akutnega koronarnega sindroma.
Ključne besede: bolnik, akutni koronarni sindrom - AKS, elektrokardiogram - EKG, PTCA, motnje ritma, akutni miokardni infarkt - AMI, univerzitetni klinični center - UKC.
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1671; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

6.
OBRAVNAVA PACIENTA S SRČNIM SPODBUJEVALNIKOM
Suzana Marin, 2013, diplomsko delo

Opis: : Bolezni srca in ožilja ter motnje srčnega ritma so najpogostejši vzrok za vstavitev srčnega spodbujevalnika. Namen srčnega spodbujevalnika je ta, da omogoča pacientu boljše in kakovostno življenje, zato je bil naš namen raziskave ugotoviti način življenja pacientov s srčnim spodbujevalnikom.
Ključne besede: Bolezni srca in ožilja, motnje srčnega ritma, srčni spodbujevalnik, medicinska sestra
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1371; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Ukrepi zdravstveno negovalnega kadra ob motnjah srčnega ritma
Lucija Potnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Motnje srčnega ritma so eden večjih problemov sodobne kardiologije, zato ker se pogosto pojavljajo pri najrazličnejših boleznih srca in pa zato, ker njihovo zdravljenje še zdaleč ni povsem zadovoljivo in rešeno. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili anatomijo in fiziologijo srca, opisali najpogostejše prekatne in nadprekatne motnje srčnega ritma, kjer smo pri vsaki motnji prikazali tudi EKG posnetek. Opisali smo diagnostične postopke pri ugotavljanju motenj ritma in metode zdravljenja le teh. Predstavili smo tudi algoritme temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja odraslih. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili v UKC Maribor s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je bil sestavljen iz 25 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 članov negovalnega kadra. Raziskava je bila izvedena meseca marca 2012. Ugotovili smo, da zdravstveno osebje kar dobro pozna nevarne motnje srčnega ritma in tudi pravilne ukrepe. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da člani negovalnega tima ob oživljanju izvajajo tudi določene ukrepe, za katere niso usposobljeni, vendar si dodatnih kompetenc na tem področju ne želijo. Medicinske sestre na različnih področjih dela potrebujejo še dodatna znanja o vzrokih nastanka motenj ritma ter o pravilnih, nujnih ukrepih. Naše mnenje je, da se takšno znanje zagotovi le z nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na tem področju, ki zajema pravočasno prepoznavo in obravnavo pacientov v srčnem zastoju.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, nujni ukrepi, medicinska sestra, oživljanje, supraglotični pripomočki, življenjsko ogrožajoče motnje srčnega ritma
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 2101; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

8.
Pregled motenj srčnega ritma pri bolnikih na kardiološkem oddelku
Mateja Podergajs, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili motnje srčnega ritma. V teoretičnem delu smo predstavili delovanje in zgradbo obtočil, vzroke, klinične znake in simptome in hemodinamske posledice motenj srčnega ritma. Predstavili smo najpogostejše nadprekatne, prekatne in motnje srčnega ritme, katere so povzročene zaradi bolezni sinusnega vozla ali prevodnega sistema, ob vsaki motnji pa je prikazan tudi EKG posnetek. Opisali smo najpogostejše preiskave za ugotavljanje motenj srčnega ritma. Opredelili smo vlogo medicinske sestre pri motnjah srčnega ritma, njeno vlogo pri snemanju EKG-ja ter pri monitoringu. Predstavili smo srčne ritme, katere mora medicinska sestra prepoznati, in kako pri teh pravilno ukrepati. V okviru raziskovalnega dela smo raziskali, katere motenje srčnega ritma so, na kardiološkem oddelku SB Celje, najpogostejše v prvih 24 urah hospitalizacije pri monitoriranih bolnikih ter simptome, ki so jih pri motnjah ritma navajali bolniki ali smo jih z meritvami ugotovili sami. Ugotavljali smo delež življenjsko ogrožajočih motenj srčnega ritma, natančnost ugotavljanja in dokumentiranja aritmij s strani medicinskih sester in njihovo ukrepanje pri življenjsko ogrožajočih motnjah srčnega ritma pred prihodom zdravnika.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, medicinska sestra, življenjsko ogrožajoče motnje srčnega ritma, ukrepanje, dokumentiranje
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 3449; Prenosov: 765
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

9.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI BOLNIKU Z MOTNJAMI SRČNEGA RITMA
Brigita Stegne, 2010, diplomsko delo

Opis: Sodoben način življenja, vključno s podaljšanjem življenjske dobe, je vzrok za porast srčnožilnih obolenj, med katere spadajo tudi motnje srčnega ritma. Zlasti so v porastu preddvorne ali supraventrikularne motnje srčnega ritma, kot so: paroksizmalna supraventrikularna tahikardija, preddvorno migetanje (atrijska fibrilacija) in preddvorno plapolanje (atrijska undulacija). Zdravljenje pacientov s preddvornimi motnjami srčnega ritma poteka tako medikamentozno kot tudi z elektrokonverzijo. V diplomski nalogi sta predstavljeni anatomija in fiziologija srca. Prav tako so predstavljene različne motnje srčnega ritma. Navedene so preiskave, ki se izvajajo pri pacientih z motnjami srčnega ritma in kakšno vlogo ima medicinska sestra pri teh preiskavah. Obravnavane so naloge medicinske sestre pri različnih preiskavah srca. Predstaviti želimo, kako pomembna je zdravstvena nega pri pacientih z motnjami srčnega ritma. Vključena mora biti v celoten potek zdravljenja. Zdravstveni team (zdravnik, medicinska sestra, zdravstveni tehnik) mora biti dobro poučen o motnjah srčnega ritma in načinih zdravljenja, ker le tako lahko pacientu nudijo ustrezno pomoč in mu posredujejo vse potrebne informacije. Vloga medicinske sestre, ki dela s takim pacientom, je zelo pomembna, saj je življenje pacienta lahko ogroženo. Samo pravilen odziv medicinske sestre na spremenjeno pacientovo stanje je pogosto ključnega pomena. Nujno je, da ima medicinska sestra dodatna specialna znanja, kamor življenjsko nevarne motnje srčnega ritma prav gotovo sodijo, ki ji pomagajo pri pravih odločitvah in prevzemanju odgovornosti.
Ključne besede: Ključne besede: motnje srčnega ritma, preiskave srca, pacient, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5392; Prenosov: 1184
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici