| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga in kompetence svetovalnega delavca pri prepoznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov : magistrsko delo
Nives Lazar, 2024, magistrsko delo

Opis: Nacionalni inštitut za javno zdravje nam daje vpogled v vedno večje zaznavanje težav otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja. V magistrskem delu z naslovom Vloga in kompetence svetovalnega delavca pri prepoznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov smo želeli raziskati in ugotoviti, kakšni sta vloga in kompetence svetovalnega delavca pri zaznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov v šoli, kako kompetentne se čutijo svetovalni delavci pri prepoznavanju zgoraj omenjenih motenj, kje zaznavajo primanjkljaj v svojem znanju in kompetencah ter kakšno vlogo imajo pri izvajanju promocijskih in preventivnih dejavnosti. V raziskavi je sodelovalo 97 svetovalnih delavcev osnovnih in srednjih šol. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnih spletnih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da se svetovalni delavci zavedajo pomembnosti svoje vloge pri prepoznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov. Prav tako smo ugotovili, da se čutijo dovolj kompetentne za prepoznavanje tovrstnih težav, da so tudi ustrezno pismeni na področju prepoznavanja motenj razpoloženja. Svetovalni delavci se dodatno in samoiniciativno izobražujejo, prav tako poznajo načine in korake ukrepanja. V primeru zaznavanja težav pri otroku ali mladostniku sodelujejo z ostalimi strokovnimi delavci, ki so z mladim v stiku, ga poznajo, hkrati se povežejo tudi z drugimi zunanjimi strokovnjaki. Pojavile so se statistično značilne razlike pri pismenosti na področju prepoznavanja motenj razpoloženja pri starejših svetovalnih delavcih.
Ključne besede: svetovalni delavec, motnje razpoloženja, promocija in prevencija, otroci in mladostniki, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Bipolarna motnja razpoloženja in njena povezava s kaznivimi dejanji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Gregl, 2022, diplomsko delo

Opis: Ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, se lahko soočajo s stigmo, diskriminacijo in socialno izključenostjo, kar pomembno vpliva na njihova življenja. K tem izkušnjam pomembno prispevajo napačne predstave o razmerju med duševnim zdravjem, duševnimi boleznimi in nasiljem. Študije so pokazale, da ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, niso bolj nagnjeni k nasilnemu vedenju kot splošna populacija, vendar javno dojemanje, pogosto pod vplivom medijev, prispeva k stališčem, ki pomembno vplivajo na življenja teh ljudi. Motnja razpoloženja je stanje duševnega zdravja, ki vpliva predvsem na človekovo čustvovanje. To je motnja, pri kateri osebe doživljajo dolga obdobja izjemne sreče, izjemne žalosti ali obojega. Nekatere motnje razpoloženja vključujejo druga vztrajna čustva, kot sta jeza in razdražljivost. Ena izmed njih je bipolarna motnja razpoloženja, ki je obravnavana v diplomskem delu. Je duševna bolezen, ki povzroči dramatične spremembe v človekovem razpoloženju, energiji in sposobnosti jasnega razmišljanja. Pri ljudeh z bipolarno motnjo se izmenjujejo obdobja veselega, evforičnega in slabega, potrtega razpoloženja – znano kot manija in depresija – ki se razlikujeta od tipičnih vzponov in padcev, ki jih doživlja večina. Na začetku diplomskega dela so opisane duševne motnje in motnje razpoloženja. Osrednji del predstavlja splošni opis bipolarne motnje razpoloženja, ki se nadaljuje s predstavitvijo posledic bolezni. Na koncu so obravnavana kazniva dejanja in prikazano je, kako so bolniki z bipolarno motnjo povezani s kaznivimi dejanji ter kako kazenskopravni sistem skrbi zanje. Razmerje med duševno boleznijo in nasiljem je zapleteno in slednje ni simptom psihotičnih bolezni. Raziskave kažejo, da je med njima malo povezave, če uporaba substanc ni vključena. Kot je prikazano v nadaljevanju - če so bolniki pravilno obravnavani in prejemajo učinkovito zdravljenje ter ne zlorabljajo drog in alkohola, ne bodo kazali znakov agresivnega in nevarnega vedenja, obstaja pa večja verjetnost, da bodo poškodovali le sebe.
Ključne besede: duševne motnje, motnje razpoloženja, bipolarna motnja razpoloženja, kazniva dejanja, komorbidnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (941,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici