| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Mejna osebnostna motnja kot varnostni problem : magistrsko delo
Monika Špes, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: osebnost, motne osebnosti, duševne motnje, posledice, varnost, varnostni ukrepi, zdravljenje, primeri, magistrska dela
Objavljeno: 01.03.2012; Ogledov: 1875; Prenosov: 930
.pdf Celotno besedilo (606,73 KB)

3.
Narcisistične in borderline motnje osebnosti
Peter Praper, 1994, pregledni znanstveni članek

Opis: Antična legenda o Narcisu nam glede na svojo starost daje slutiti, da je narcisizem stalna spremljevalka človeka. Na drugi strani pogosto naletimo na mnenja, da sodobne družbe oblikujejo kulturo narcisizma (Lasch, 1978). Smo le bolj občutljivi in izvežbani v prepoznavnju tega fenomena, ali epidemiološke raziskave dejansko kažejo premik od nevrotične v smeri narcisistične in borderline patologije? Morda bi morali jasneje ločevati med (zdravim) narcisizmom kot ljubeznijo do sebe, ki se kaže v dobrem samovrednotenju in samospoštovanju, in narcisističnimi motnjami osebnosti, kjer človek s samoidealizacijo in grandioznimi fantazijami o sebi v bistvu prekriva prizadet občutek lastne vrednosti ter je zato še posebej občutljiv in ogrožen, saj se lahko kohezivnost sebstva (self-cohesiveness) v takšni situaciji zelo hitro fragmentira. Danes ni dvoma o tem, da narcisistične motnje osebnosti predstavljajo self-patologijo in da imajo svoje razvojno ozadje. Da bi le-to bolje spoznali, moramo natančno poznati razmerja med egom in selfom ter razvojne linije, ki ju v procesu diferenciacije postavljajo v specifičen odnos, ki ga je morda najbolje opredelil Freud v času, ko sta se pojma ego in self še prekrivala. Menil je, da je ena od osnovnih funkcij strukture ega, da očuva integriteto selfa. Kateri prekurzorji igrajo pomembno vlogo pri tem, ali se bo "težja patologija" sploh razvila ali ne in ali bodo nastajajoči razvojni deficiti oškodovali funkcije ega ali kohezivnost selfa? Kdaj se razvije bordderline patologija in kdaj narcisistična? Se ena in druga oblika patologije izključuje ali povezuje? Katere pomembne karakteristike dinamičnegaprepletanja libida in agresije so vpletene? Vse to so odprta vprašanja na tem težko dostopnem terenu raziskovanja.
Ključne besede: psihoanaliza, narcisizem, motnje osebnosti, objektni odnosi, psihopatologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 960; Prenosov: 156
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Človekova osebnost kot potencial za storitev kaznivega dejanja
Zlatko Kozole, 2016, diplomsko delo

Opis: Človekova osebnost kot potencial za storitev kaznivega dejanja je zelo obširna tema, saj se moramo zavedati, da je spoznavanje osebnosti ena najzahtevnejših in najtežjih nalog celotne psihološke znanosti. Zavedati se moramo, da smo ljudje individuumi in se med sabo razlikujemo po sami osebnosti, osebnostnih lastnostih, po okolju v katerem živimo in s katerim smo v interakciji, po bioloških preddispozicijah in še bi lahko naštevali. Osebnost je torej kompleksno organizirana celota, ki jo sestavljajo značaj, temperament, sposobnosti in konstitucija. Za razumevanje osebnosti je torej pomembno poznavanje teorij osebnosti, ki nam vsaka iz svojega zornega kota poizkuša razložiti dinamiko in delovanje človeškega uma. Prav tako je razlaga vzrokov kriminalitete že od nekdaj aktualna tema mnogih raziskav in študij. Raziskovanje vzročnosti kriminalitete je skozi zgodovino privedlo do velikega števila kriminoloških teorij, katere so vzroke kriminalitete razlagale s pomočjo socioloških, bioloških in psiholoških znanosti. Kriminološke teorije, ki so nastale so zelo pomembne pri razumevanju človekovega protipravnega ravnanja in pojasnjevanju, zakaj se nekdo vede v nasprotju z družbenimi normami. Pomembno vlogo pri nastanku kriminalnega vedenja imajo tudi motnje osebnosti. Motnje osebnosti se kažejo skozi doživljanje in vedenje, ki občutno odstopa od pričakovanj posameznikove kulture. Kažejo se lahko na področjih mišljenja, čustvovanja, odnosov z drugimi ljudmi in obvladovanju impulzivnosti. Motnje osebnosti delimo na motnje podobne psihozam, motnje podobne nervozam, motnje iz zavrtosti osnovnih potreb ter motnje sociopatskega kroga. Veliko povezavo s kriminaliteto imajo tudi spolne deviacije, razpoloženjske motnje, zloraba alkohola in drog ter disocialno vedenje. V zaključku naloge je predstavljen primer Josefa Fritzla, kateremu so diagnosticirali kombinirano motnjo osebnosti z narcističnim, nezrelim čustvovanjem in spolno deviacijo.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, osebnost, osebnostne lastnosti, motnje osebnosti, teorije osebnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 609; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (730,94 KB)

5.
Patološke osebnostne poteze odraslih oseb z depresivnimi značilnostmi
Deborah Marko, 2017, magistrsko delo

Opis: Depresija je duševna motnja, katere povod lahko razumemo v kombinaciji posameznikove osebnostne ranljivosti in stresnega življenjskega dogodka. Če osebnost razumemo kot celoto posameznikovih lastnosti in potez, ki se gibljejo na kontinuumu od povprečno do nadpovprečno izraženih, bi pri slednjih lahko govorili o osebnostnih motnjah. Pri tem motnje osebnosti razumemo kot skrajno poudarjene osebnostne poteze določenega tipa, ki vodijo v osebne težave ali oškodovanost na socialnem, zaposlitvenem ali drugem področju posameznikovega življenja. Modelov razumevanja odnosa med depresijo in motnjami osebnosti je več, pri raziskovanju pa moramo upoštevati tudi morebiten vpliv akutne depresije na rezultate samoocenjevalnih vprašalnikov osebnosti. Namen naše raziskave je bil odkriti povezanost med depresivnostjo in patološkimi osebnostnimi potezami. Pri tem smo depresivnost obravnavali z dveh vidikov: z vidika stopnje trenutne depresivnosti, kar smo merili z Beckovim vprašalnikom depresivnosti (BDI), in z vidika zgodovine depresivne motnje, pri čemer smo udeležence raziskave uvrstili v eno izmed treh raziskovalnih skupin (skupina brez zgodovine depresivne motnje, skupina z vsaj eno preteklo depresivno epizodo in skupina z diagnozo depresivne motnje). Iskali smo povezave med potezami posameznih motenj osebnosti in depresivnostjo, prav tako pa nas je zanimalo, ali so patološke osebnostne poteze povezane s hujšimi oblikami depresije v smislu večjega števila poslabšanj in hospitalizacij, bolj intenzivno izražene depresivne simptomatike in bolj zgodnjega pojava prve depresivne epizode. Raziskovalni vzorec je sestavljalo 176 oseb, razdeljenih v omenjene tri raziskovalne skupine. Udeleženci so odgovorili na vprašalnik demografskih značilnosti, izpolnili kratko obliko Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI) in vprašalnik motenj osebnosti (DIP-Q), ki omogoča vpogled v osebnostno patologijo z dimenzionalnega in kategorialnega vidika. Štiri raziskovalne hipoteze smo analizirali z bivariatnimi in multivariatnimi statističnimi analizami. Rezultati kažejo, da imajo osebe z depresivnimi značilnostmi visoko izražene poteze vseh motenj osebnosti, prevladujejo značilnosti izogibajoče/anksiozne, odvisnostne, paranoidne, shizoidne in borderline motnje osebnosti, najnižje pa se z depresivnostjo povezujejo značilnosti antisocialne, histrionične in narcisistične motnje. Relapsi depresivne motnje so pogostejši pri osebah z značilnostmi izogibajoče/anksiozne, odvisnostne, shizoidne in borderline motnje osebnosti, pri slednjih so pogostejše tudi hospitalizacije. V primerjavi z osebami, ki so že doživele depresivno epizodo in nimajo pomembno visoko izraženih patoloških osebnostnih potez, je depresivna simptomatika izrazitejša pri tistih z visoko izraženimi potezami katere koli motnje osebnosti, razen antisocialne, histrionične in narcisitične. Vpliva osebnostne patologije na zgodnejši začetek depresivne motnje v naši raziskavi nismo ugotovili. Poudarjamo, da je s fenomenološkega vidika stopnja depresivnosti visoko povezana s stopnjo izraženosti značilnosti vseh motenj osebnosti, razen antisocialne, histrionične in narcisistične, zato odsvetujemo oceno osebnostne strukture tekom akutne depresivne epizode, če pri tem uporabljamo samo samoocenjevalne tehnike. Na podlagi rezultatov naše raziskave in primerjav z drugimi študijami zaključujemo, da psihološka ocena osebnostne strukture oseb z depresivnimi značilnostmi omogoča jasnejši vpogled v jedro psihopatologije in individualiziran načrt zdravljenja, ki naj ob farmakoloških metodah vključuje tudi psihoterapevtske intervencije.
Ključne besede: Depresija, osebnostne poteze, motnje osebnosti, komorbidnost, BDI, DIP-Q
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 879; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Osebnostne značilnosti in identitetne težave mladih na prehodu v odraslost
Kim Caf, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na (psihopatološke) osebnostne značilnosti in identitetne težave pri mladih na prehodu v odraslost. Gre za razvojno obdobje od konca mladostništva pa vse skozi dvajseta leta – 18 do 25/27 let. Za večino mladih v razvitih državah je to obdobje velikih sprememb in pomembnih odločitev. Zaradi spremenljivosti življenja v tem obdobju smo se osredotočili na stabilnost identitete in (psihopatološke) osebnostne značilnosti. Zanimalo nas je, kako se to povezuje s starostjo (v času prehoda v odraslost) in kako se med seboj razlikujejo moški ter ženske. Dodatno nas je zanimala še primerjava med študenti različnih smeri. Naš vzorec so sestavljali študenti (N = 162) iz različnih študijskih smeri (zdravstvene smeri, psihoterapija, pravo, ekonomija in tehnične smeri), ki jih uvrščamo v zdravo populacijo. V pisni obliki so izpolnili tri vprašalnike: Vprašalnik osebnostne organizacije (IPO), Vprašalnik motenj osebnosti (VMO-2) in Osebnostni vprašalnik za DSM-5 (PID-5). Ugotovljene so bile nekatere pomembne razlike med spoloma (glede osebnostnih dimenzij negativnega čustvovanja, antagonizma in nekaterih motenj osebnosti). V skladu s pričakovanji smo prav tako ugotovili, da se s starostjo izraženost vseh motenj na osebnostnem področju zmanjšuje, identiteta in obrambno-varovalni mehanizmi pa postajajo vse bolj zreli. V obdobju prehoda v odraslost lahko opazimo tudi upad osebnostne dimenzije negativnega čustvovanja in ugotavljamo, da osebnostni razvoj znotraj prehoda v odraslost poteka v smeri bolj prilagojenega psihološkega delovanja.
Ključne besede: prehod v odraslost, identitetna zmedenost, obrambni mehanizmi, motnje osebnosti, osebnostne značilnosti
Objavljeno: 18.02.2020; Ogledov: 74; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (821,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici