| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Posledice motenj hranjenja med nosečnostjo za plod in žensko
Sara Murko, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Motnje hranjenja, med katere spadajo anoreksija nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje, so hude psihiatrične motnje, ki med nosečnostjo ženski in plodu povzročijo veliko težav in posledic. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so posledice motenj hranjenja med nosečnostjo za plod in žensko. Metode: Naredili smo pregled literaturo s pregledom, analizo in sintezo. Literaturo smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev iskali v podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL in v iskalniku Google Scholar s pomočjo iskalnega niza. Upoštevali smo smernice PRISMA, s katerimi smo predstavili potek iskanja. Rezultate smo predstavili deskriptivno ter v obliki tabele, pri čemer smo uporabili metodo analize in sinteze. Rezultati: Ugotovili smo, da motnje hranjenja med nosečnostjo povzročajo posledice plodu in ženki. Pri plodu prihaja do nizke telesne teže, majhne dolžine, majhnega glede na gestacijsko starost, bolezni dihal, nižjega kognitivnega razvoja, motenj govora, motenj v motoričnem razvoju tudi motenj pomanjkanja pozornosti/hiperaktivnosti (ADHD) in motenj avtističnega spektra (ASD). Pri ženskah pa prihaja do nizke telesne teže med nosečnostjo, carskega reza, prezgodnjega poroda in tveganje za dodatna obolenja. Razprava in zaključek: Težave z motnjami hranjenja pri ženskah so pogoste, v času nosečnosti pa lahko povzročijo še dodatne posledice, če niso ugotovljene. Zato je pomembno, da so ženske seznanjene s posledicami, ki jih motnje hranjenja povzročajo, ter se zavedajo posledic zase in za plod.
Ključne besede: motnje hranjenja, posledice, ženske, plod, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 544; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Motnje hranjenja pri ženskah, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo : diplomsko delo
Barbara Šnopl, 2021, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so izredno kompleksen pojav, ki ga uvrščamo med resne duševne bolezni in predstavlja velik problem sodobne družbe. Namen raziskave, izvedene v okviru diplomske naloge, je bil raziskati motnje hranjenja med ženskami na področju rekreativne fitnes vadbe. S pomočjo raziskave smo želeli izpostaviti problematiko pojava motenj hranjenja pri rekreativnih športnicah in poiskati vzroke za njihov nastanek. Raziskali smo tudi področje samopodobe in kako je le-ta povezana z motnjami hranjenja. V raziskavo je bilo vključenih 37 oseb ženskega spola, ki obiskujejo fitnes center. Osnovni podatki anketirank so bili pridobljeni s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika. Raven samopodobe je bila preverjena z Vprašalnikom samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in odraslosti (SDQ III). Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja povezava med motnjami hranjenja in rekreativnim ukvarjanjem s fitnes vadbo. Vzrokov za njihov nastanek je več. V ospredju sta predvsem nizka samopodoba in duševna stiska. Glede na dobljene rezultate raziskave sklepamo, da je potrebno poudariti problematiko in pojav motenj hranjenja v športu in širšo populacijo še bolj izobraziti o tem, kako prepoznati značilnosti motenj hranjenja pri obolelih osebah. Hkrati pa je potrebno ozaveščati tako vrhunske športnike kot rekreativce o tem, kako pomembna je primerna prehrana ob športni aktivnosti.
Ključne besede: Motnje hranjenja, športna aktivnost, rekreacija, energijsko pomanjkanje, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 843; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Motnje hranjenja med mladostniki
Mario Marhold, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična Izhodišča: Motnje hranjenja so pri mladostnikih še posebej nevarne, saj lahko povzročajo težave v razvoju ali celo prezgodnjo smrt. V zadnjem času so v porastu in prizadenejo najvišjo raven zdravja. Med motnje hranjenja štejemo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje in druge specifične in nespecifične motnje hranjenja. Izvedli smo sistematičen pregled literature. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vključitveni kriteriji pri iskanju literature so bili le polno dostopni članki, generalno ne starejši od 10 let in članki v slovenskem ali angleškem jeziku. Pri iskanju literature smo uporabili podatkovne baze: PubMed, Sage Journals in druge. Rezultati pregleda literature so bili predstavljeni s PRISMO diagramom in opisno predstavljeni. Rezultati: Pojavnost motenj prehranjevanja je med spoloma relativno enaka, vendar je manifestacija med spoloma različna. V večini se anoreksija nervoza pogosteje pojavlja med dekleti, medtem ko se kompulzivno prenajedanje pogosteje pojavlja med fanti. Nastanek motenj hranjenja je posledica različnih okoljskih, socialnih, psiholoških in bioloških dejavnikov. Diskusija in zaključek: Pacienti z motnjami hranjenja se počutijo manjvredne in so nezadovoljni z lastno obliko telesa. Pri motnjah hranjenja se v veliki večini pojavijo tudi dodatne bolezni, ki slabšajo prognozo. Motnje hranjenja so ozdravljive bolezni, vendar potrebujemo resen pristop in obravnavo.
Ključne besede: motnje hranjenja, mladostniki, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 3384; Prenosov: 960
.pdf Celotno besedilo (464,48 KB)

4.
Vloga perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja
Diana Špilak, 2019, magistrsko delo

Opis: Perfekcionizem, ki ga lahko definiramo kot težnjo k popolnosti, se povezuje tako z ugodnimi kot z neugodnimi izidi za posameznika, kar je potrdilo veliko raziskav. V magistrski nalogi smo se osredotočili na povezanost perfekcionizma z neugodnimi izidi za posameznika. Namen pričujoče študije je bil preveriti vlogo perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja na vzorcu srednješolske populacije v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 146 srednješolcev, od tega 37 fantov in 109 deklet, starih od 15 do 19 let. Udeleženci raziskave so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz petih delov. Prvi del so sestavljala demografska vprašanja, nato so udeleženci izpolnili Frostovo lestvico perfekcionizma FMPS, Lestvico perfekcionizma za otroke in mladostnike CAPS, Inventarij socialne fobičnosti SPIN in Vprašalnik vzorcev hranjenja EAT-26. Hipoteze smo v programu SPSS preverjali s t-testom, Mann-Whitneyevim U-testom za neodvisne vzorce, regresijsko analizo in dodatkom Process Macro. Ugotovili smo, da so pozitivni napovedniki socialne anksioznosti perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja. Kot pozitivni napovedniki motenj hranjenja so se izkazali perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak ter socialna anksioznost. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da je dimenzija hujšanje pozitiven napovednik indeksa telesne mase, bulimija in preokupacija s hrano ter oralna kontrola pa sta negativna napovednika indeksa telesne mase. Rezultati so pokazali, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, socialne anksioznosti in motenj hranjenja. Natančneje, ugotovili smo, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, ki se kaže zlasti kot dvom v svoja dejanja in zaskrbljenost pred napakami, prav tako pa so pri dekletih v primerjavi s fanti bolj izražena vedenja, ki se nanašajo na hujšanje, preokupacijo s telesnim videzom in motenimi vzorci hranjenja, značilnimi za bulimijo nervozo.
Ključne besede: perfekcionizem, socialna anksioznost, motnje hranjenja
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1777; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Odnos staršev osnovnošolskih otrok do motenj hranjenja
Maja Trstenjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja so problem današnje družbe. Predstavljajo resno težavo, povezano z visoko stopnjo umrljivosti med psihološkimi boleznimi. Pri otrocih in mladostnikih so motnje hranjenja vse pogostejše, nastajajo pa vse bolj zgodaj. V magistrskem delu smo ugotavljali seznanjenost staršev z motnjami hranjenja, preverjali preventivno in kurativno ukrepanje staršev v primeru motenj hranjenja ter ugotavljali, kakšna so stališča staršev do motenj hranjenja. Preverjali smo tudi, kako spol, starost, izobrazba, razred otrok ter materialno stanje vplivajo na odnos staršev do motenj hranjenja. V raziskavi je sodelovalo 207 staršev (161 žensk in 46 moških). Rezultati so pokazali, da starši poznajo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo ter kompulzivno prenajedanje, ne poznajo pa novih motenj hranjenja – ortoreksije in bigoreksije. Večina staršev osnovnošolskih otrok se ne boji, da bi njihov otrok v prihodnosti zbolel za eno izmed motenj hranjenja. Največ informacij o tej problematiki pridobijo prek interneta, če pa bi njihov otrok kazal simptome motenj hranjenja, bi pomoč poiskali pri zdravniku. V povezavi s preventivnimi programi o motnjah hranjenja na šolah več kot polovica staršev (57,5 %) ne ve, ali se na šolah izvajajo preventivni programi o motnjah hranjenja, le 8,7 % staršev je odgovorilo, da se programi o motnjah hranjenja izvajajo. Stališče staršev je, da bi se morali preventivni programi o motnjah hranjenja izvajati na šolah, ker v današnji družbi motnje hranjenja pri otrocih in adolescentih predstavljajo resen problem. Potreba po preventivnih programih je torej velika.
Ključne besede: motnje hranjenja, problem današnje družbe, puberteta, adolescenca, starši, preventiva
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1637; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervoze
Mirella Martinec, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dandanes je velik problem, da se bulimija nervoza med mladimi zelo pogosto pojavlja. Pogosto zbolijo mlade ženske z nizko samozavestjo in slabo samopodobo. Problem je v tem, da se bulimija nervoza težje odkrije kot vse ostale motnje hranjenja, saj jo obolela oseba zelo dobro prikriva. Bolezen bulimija nervoza predstavlja veliko težavo v tem, da se oseba prenajeda in bruha, kadar je sama. Posledice bulimije nervoze, tako telesne kot tudi duševne, so lahko zelo hude, zato je pomembno, da se jih čim prej odkrije. Namen diplomskega dela je predstaviti celostno obravnavo pacientke z bulimijo nervozo ter pri tem poudariti pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervoze. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na opisni/deskriptivni metodi dela s pomočjo tuje in domače strokovne literature. Podatke za raziskovalni del smo pridobili s pomočjo kvalitativne metodologije na podlagi študije primera s polstrukturiranim pripravljenim vprašalnikom za intervju. Vprašanja za intervju so bila sestavljena po 14. življenjskih aktivnostih Virginije Henderson odprtega tipa s podvprašanji. S študijo primera smo obravnavali pacientko z bulimijo nervozo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da mora medicinska sestra dobro poznati dejavnike tveganja za nastanek bulimije nervoze ter znake bolezni, da jo lahko odkrije pri osebi. Medicinski sestri je lahko v pomoč 14 življenjskih aktivnosti po teoriji Virginije Henderson, da pridobi vse pomembne dejavnike in ugotovi vzroke za nastanek bulimije nervoze. S teorijo V. Henderson lahko tudi spozna celostno in kakovostno življenje bulimične osebe ter ugotovi, s kakšnimi težavami se sooča na socialnem, psihičnem in fizičnem področju. Sklep: Raziskava je pokazala, da je bulimija nervoza zelo prikrita bolezen. Bulimija nervoza je težko ozdravljiva, zato mora medicinska sestra čim prej prepoznati prve znake te bolezni s svojim pravilnim pristopom. Medicinska sestra mora na področju preventive delovati zdravstveno-vzgojno v šoli in zdravstvenih ustanovah, da mladostnike seznani o motnjah hranjenja kot je bulimija nervoza. S svojim preventivnim delovanjem lahko vpliva na odnos mladine do hujšanja in seznani mladostnike o zapletih, ki se pojavljajo pri bulimiji nervozi.
Ključne besede: motnje hranjenja, hranjenje, bulimična oseba, zdravstvena vzgoja, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2018; Ogledov: 1467; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
Prepoznavanje motenj hranjenja med mladimi
Nina Obradovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Duševno zdravje je ideal, za katerim stremimo vsi. Motnje hranjenja so skupek besed za duševno bolezen, ki je zelo težko ozdravljiva, prizadene osebo fizično in psihično ter utegne ogroziti življenje. Osebe, ki trpijo zaradi motenj hranjenja, imajo spremenjen odnos so hrane in samopodobe.
Ključne besede: Motnje hranjenja, vzroki, zdravljenje in posledice bolezni, medicinska sestra, preventiva motenj hranjenja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1530; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

8.
Pojavnost motenj hranjenja v Sloveniji
Vesna Pirih, 2017, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so znak čustvenih stisk in se kažejo kot spremenjen odnos do hrane. Navzven predstavljajo človekovo notranjo duševno in čustveno vznemirjenje in nesprejemanje samega sebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, kaže svoje težave s spremenjenim odnosom do hrane in prehranjevanja, s tem pa tudi svojo bolečino. Motnje hranjenja predstavljajo način soočanja s problemi, ki se osebi zdijo nerešljivi ali pa gre za kontrolo lastnega telesa in življenja v situaciji, ko se oseba zdi, da ga v ostalih vidikih kontrolirajo drugi.
Ključne besede: anoreksija, bulimija, atipične motnje hranjenja, ortoreksija, bigoreksija, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 3454; Prenosov: 1122
.pdf Celotno besedilo (540,67 KB)

9.
POVEZAVA MED MOTENIMI VZORCI HRANJENJA IN PREHRANJEVALNIMI NAVADAMI V DRUŽINI, STILOM NAVEZANOSTI TER VZGOJNIM STILOM NA VZORCU SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
Maja Lampret, 2016, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja, ki jih v splošnem zaznamujejo neobičajna ter škodljiva vedenja in prepričanja povezana s hranjenjem in odnosom do lastnega telesa, kot so stradanje, prenajedanje, prenajedanje in bruhranje, zloraba odvajal in diuretikov ter pretirana telesna aktivnost (Švab in Šolar, 2000), uvrščamo med duševne motnje (Berger, Balažic, Ravnik in Kovačič, 1995), saj naj bi spremenjen odnos do hrane predstavljal »odraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti in nesprejemanja samega sebe,« (Sernec, 2010). Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne povezave med motenimi vzorci hranjenja pri slovenskih srednješolcih, družinskimi prehranjevalnimi navadami, stilom navezanosti in vzgojnim stilom. Izvedli smo raziskavo na vzorcu slovenskih srednješolcev. Udeleženci so rešili baterijo vprašalnikov, ki je sestavljena iz Vprašalnika družinskih prehranjevalnih navad FEHQ, vprašalnika, ki meri motene vzorce hranjenja, EAT26 ter Vprašalnika medosebnih odnosov RQ in Lestvice družinskih procesov za adolescente AFP. Statistična analiza je pokazala, da obstajajo statistično pomembne pozitivne povezave med motenimi vzorci hranjenja ter preokupiranim stilom navezanosti ter plašljivo izogibajočim stilom navezanosti. Poleg tega smo ugotovili, da so nekatere komponente avtoritarnega vzgojnega stila, kot je nadzor, pozitivno povezane z motenimi vzorci hranjenja. Analize so pokazale, da so moteni vzorci hranjenja pomembno povezani z nekaterimi komponentami odnosov med mladostnikom in starši, ki se v literaturi omenjajo kot izrazite značilnosti družin posameznikov z motnjami hranjenja. Med te sodijo predvsem tesna povezanost, rigidne meje in slaba sposobnost reševanja konfliktov oziroma potlačevanje le-teh. Poleg tega smo ugotovili, da se nekateri vidiki družinskih prehranjevalnih navad pomembno povezujejo z motenimi vzorci hranjenja, tudi po tem, ko nadzorujemo vpliv drugih spremenljivk, kot so stil navezanosti, vzgojni stil, značilnosti družinske sestave in spol. Podatek o korelaciji teh pojavov bi lahko bil pomemben za razumevanje pojava in ozadja razvoja motenj hranjenja. Predvsem prehranjevalne navade v družini predstavljajo družinski faktor, ki ga lahko z relativno preprostimi intervencijami podvržemo spremembi, in nekatere druge družinske faktorje, ki vplivajo na razvoj motenj hranjenja. Prehranjevalne navade v družini bi v tem primeru lahko predstavljale dobro tarčo za intervencije pri preventivi in zdravljenju motenj hranjenja pri mladostnikih.
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, stil navezanosti, družinske prehranjevalne navade, vzgojni stili.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1812; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
ZNAČILNOSTI BULIMIJE NERVOZE IN ORTOREKSIJE NERVOZE V POVEZAVI S TEORIJO STILOV NAVEZANOSTI, NARCISISTIČNIMI POTEZAMI IN PATOLOŠKO UPORABO INTERNETA
Matej Miklavčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja danes predstavljajo velik problem na področju duševnega zdravja. V pričujočem delu bomo obravnavali bulimijo nervozo (BN), za katero je značilno ponavljajoče se obdobje prenajedanja s hrano v krajših časovnih intervalih, ki jim sledijo neustrezni kompenzatorni vedenjski vzorci, namenjeni preprečevanju pridobivanja telesne teže. Obravnavali bomo tudi novejšo obliko motenj hranjenja ortoreksijo nervozo (ON), za katero je značilna patološka obsedenost z zdravo, biološko neoporečno prehrano, ki pušča posledice na različnih plasteh posameznikovega delovanja. Magistrsko delo ugotavlja povezanost teh dveh terminov z različnimi temeljnimi lastnostmi oseb, ki kažejo nagnjenost/obolelost z motnjami hranjenja, s stili navezanosti, z narcisističnimi osebnostnimi potezami ter s patološko uporabo interneta. V raziskavi je sodelovalo 251 oseb (101 moški in 150 žensk). Udeleženci raziskave so izpolnjevali vprašalnik motenj hranjenja EDI-3, vprašalnik medosebnih odnosov RQ, vprašalnik ortoreksije ORTO-15, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik odvisnosti od interneta IAT. Rezultati so pokazali, da se ON pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Razlike v indeksu telesne mase (ITM) pri osebah, nagnjenih k BN, niso bile statistično pomembne. Pri preverjanju temeljnih lastnost se je potrdilo, da imajo osebe, ki izkazujejo nagnjenost k BN, nizko samospoštovanje, so manj zadovoljne z lastnim telesom ter kažejo višji pretiran nadzor (asketizem, perfekcionizem). Pri povezavi med nagnjenostjo k ON in dimenzijami narcisizma ni bilo pomembnih statističnih razlik. Pri vprašalniku medosebnih odnosov RQ so osebe, nagnjene k BN in ON, izkazovale varen stil navezanosti, pri čemer ni prišlo do pomembnih statističnih povezav pri preokupiranem, plašljivem in odklonilnem stilu navezanosti. Prav tako ni prišlo do pomembnih statističnih povezav med nevarnim stilom navezanosti, narcisizmom ter nagnjenostjo k BN. Podlestvica vprašalnika EDI-3, ki meri kakovost medosebnih odnosov, je pokazala, da pri osebah, ki so nagnjene k BN, ne prihaja do primanjkljajev na tem področju. Raziskali smo tudi povezavo med patološko uporabo interneta ter nagnjenostjo k BN, ki se je izkazala za statistično pomembno. Razvojna meja motenj hranjenja se vse bolj premika k zgodnejšim obdobjem, zato je razumevanje in raziskovanje dejavnikov tveganja toliko bolj pomembno. Rezultati dela kažejo na povezanost nekaterih konceptov ter pomembnost raziskovanja slednjih v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Bulimija nervoza, ortoreksija nervoza, motnje hranjenja, stili navezanosti, patološka uporaba interneta, narcisistične osebnostne poteze, samozavest
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2355; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 4.95 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici