Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Motnje hranjenja so izredno kompleksen pojav, ki ga uvrščamo med resne duševne bolezni in predstavlja velik problem sodobne družbe. Namen raziskave, izvedene v okviru diplomske naloge, je bil raziskati motnje hranjenja med ženskami na področju rekreativne fitnes vadbe. S pomočjo raziskave smo želeli izpostaviti problematiko pojava motenj hranjenja pri rekreativnih športnicah in poiskati vzroke za njihov nastanek. Raziskali smo tudi področje samopodobe in kako je le-ta povezana z motnjami hranjenja. V raziskavo je bilo vključenih 37 oseb ženskega spola, ki obiskujejo fitnes center. Osnovni podatki anketirank so bili pridobljeni s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika. Raven samopodobe je bila preverjena z Vprašalnikom samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in odraslosti (SDQ III). Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja povezava med motnjami hranjenja in rekreativnim ukvarjanjem s fitnes vadbo. Vzrokov za njihov nastanek je več. V ospredju sta predvsem nizka samopodoba in duševna stiska. Glede na dobljene rezultate raziskave sklepamo, da je potrebno poudariti problematiko in pojav motenj hranjenja v športu in širšo populacijo še bolj izobraziti o tem, kako prepoznati značilnosti motenj hranjenja pri obolelih osebah. Hkrati pa je potrebno ozaveščati tako vrhunske športnike kot rekreativce o tem, kako pomembna je primerna prehrana ob športni aktivnosti.
Ključne besede: Motnje hranjenja, športna aktivnost, rekreacija, energijsko pomanjkanje, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 898; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Perfekcionizem, ki ga lahko definiramo kot težnjo k popolnosti, se povezuje tako z ugodnimi kot z neugodnimi izidi za posameznika, kar je potrdilo veliko raziskav. V magistrski nalogi smo se osredotočili na povezanost perfekcionizma z neugodnimi izidi za posameznika. Namen pričujoče študije je bil preveriti vlogo perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja na vzorcu srednješolske populacije v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 146 srednješolcev, od tega 37 fantov in 109 deklet, starih od 15 do 19 let. Udeleženci raziskave so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz petih delov. Prvi del so sestavljala demografska vprašanja, nato so udeleženci izpolnili Frostovo lestvico perfekcionizma FMPS, Lestvico perfekcionizma za otroke in mladostnike CAPS, Inventarij socialne fobičnosti SPIN in Vprašalnik vzorcev hranjenja EAT-26. Hipoteze smo v programu SPSS preverjali s t-testom, Mann-Whitneyevim U-testom za neodvisne vzorce, regresijsko analizo in dodatkom Process Macro. Ugotovili smo, da so pozitivni napovedniki socialne anksioznosti perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja. Kot pozitivni napovedniki motenj hranjenja so se izkazali perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak ter socialna anksioznost. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da je dimenzija hujšanje pozitiven napovednik indeksa telesne mase, bulimija in preokupacija s hrano ter oralna kontrola pa sta negativna napovednika indeksa telesne mase. Rezultati so pokazali, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, socialne anksioznosti in motenj hranjenja. Natančneje, ugotovili smo, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, ki se kaže zlasti kot dvom v svoja dejanja in zaskrbljenost pred napakami, prav tako pa so pri dekletih v primerjavi s fanti bolj izražena vedenja, ki se nanašajo na hujšanje, preokupacijo s telesnim videzom in motenimi vzorci hranjenja, značilnimi za bulimijo nervozo.
Ključne besede: perfekcionizem, socialna anksioznost, motnje hranjenja
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1858; Prenosov: 283
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Dandanes je velik problem, da se bulimija nervoza med mladimi zelo pogosto pojavlja. Pogosto zbolijo mlade ženske z nizko samozavestjo in slabo samopodobo. Problem je v tem, da se bulimija nervoza težje odkrije kot vse ostale motnje hranjenja, saj jo obolela oseba zelo dobro prikriva. Bolezen bulimija nervoza predstavlja veliko težavo v tem, da se oseba prenajeda in bruha, kadar je sama. Posledice bulimije nervoze, tako telesne kot tudi duševne, so lahko zelo hude, zato je pomembno, da se jih čim prej odkrije. Namen diplomskega dela je predstaviti celostno obravnavo pacientke z bulimijo nervozo ter pri tem poudariti pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervoze. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na opisni/deskriptivni metodi dela s pomočjo tuje in domače strokovne literature. Podatke za raziskovalni del smo pridobili s pomočjo kvalitativne metodologije na podlagi študije primera s polstrukturiranim pripravljenim vprašalnikom za intervju. Vprašanja za intervju so bila sestavljena po 14. življenjskih aktivnostih Virginije Henderson odprtega tipa s podvprašanji. S študijo primera smo obravnavali pacientko z bulimijo nervozo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da mora medicinska sestra dobro poznati dejavnike tveganja za nastanek bulimije nervoze ter znake bolezni, da jo lahko odkrije pri osebi. Medicinski sestri je lahko v pomoč 14 življenjskih aktivnosti po teoriji Virginije Henderson, da pridobi vse pomembne dejavnike in ugotovi vzroke za nastanek bulimije nervoze. S teorijo V. Henderson lahko tudi spozna celostno in kakovostno življenje bulimične osebe ter ugotovi, s kakšnimi težavami se sooča na socialnem, psihičnem in fizičnem področju. Sklep: Raziskava je pokazala, da je bulimija nervoza zelo prikrita bolezen. Bulimija nervoza je težko ozdravljiva, zato mora medicinska sestra čim prej prepoznati prve znake te bolezni s svojim pravilnim pristopom. Medicinska sestra mora na področju preventive delovati zdravstveno-vzgojno v šoli in zdravstvenih ustanovah, da mladostnike seznani o motnjah hranjenja kot je bulimija nervoza. S svojim preventivnim delovanjem lahko vpliva na odnos mladine do hujšanja in seznani mladostnike o zapletih, ki se pojavljajo pri bulimiji nervozi.
Ključne besede: motnje hranjenja, hranjenje, bulimična oseba, zdravstvena vzgoja, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2018; Ogledov: 1513; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Motnje hranjenja so znak čustvenih stisk in se kažejo kot spremenjen odnos do hrane. Navzven predstavljajo človekovo notranjo duševno in čustveno vznemirjenje in nesprejemanje samega sebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, kaže svoje težave s spremenjenim odnosom do hrane in prehranjevanja, s tem pa tudi svojo bolečino. Motnje hranjenja predstavljajo način soočanja s problemi, ki se osebi zdijo nerešljivi ali pa gre za kontrolo lastnega telesa in življenja v situaciji, ko se oseba zdi, da ga v ostalih vidikih kontrolirajo drugi.
Ključne besede: anoreksija, bulimija, atipične motnje hranjenja, ortoreksija, bigoreksija, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 3526; Prenosov: 1193
Celotno besedilo (540,67 KB)

Opis: Motnje hranjenja danes predstavljajo velik problem na področju duševnega zdravja. V pričujočem delu bomo obravnavali bulimijo nervozo (BN), za katero je značilno ponavljajoče se obdobje prenajedanja s hrano v krajših časovnih intervalih, ki jim sledijo neustrezni kompenzatorni vedenjski vzorci, namenjeni preprečevanju pridobivanja telesne teže. Obravnavali bomo tudi novejšo obliko motenj hranjenja ortoreksijo nervozo (ON), za katero je značilna patološka obsedenost z zdravo, biološko neoporečno prehrano, ki pušča posledice na različnih plasteh posameznikovega delovanja. Magistrsko delo ugotavlja povezanost teh dveh terminov z različnimi temeljnimi lastnostmi oseb, ki kažejo nagnjenost/obolelost z motnjami hranjenja, s stili navezanosti, z narcisističnimi osebnostnimi potezami ter s patološko uporabo interneta. V raziskavi je sodelovalo 251 oseb (101 moški in 150 žensk). Udeleženci raziskave so izpolnjevali vprašalnik motenj hranjenja EDI-3, vprašalnik medosebnih odnosov RQ, vprašalnik ortoreksije ORTO-15, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik odvisnosti od interneta IAT. Rezultati so pokazali, da se ON pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Razlike v indeksu telesne mase (ITM) pri osebah, nagnjenih k BN, niso bile statistično pomembne. Pri preverjanju temeljnih lastnost se je potrdilo, da imajo osebe, ki izkazujejo nagnjenost k BN, nizko samospoštovanje, so manj zadovoljne z lastnim telesom ter kažejo višji pretiran nadzor (asketizem, perfekcionizem). Pri povezavi med nagnjenostjo k ON in dimenzijami narcisizma ni bilo pomembnih statističnih razlik. Pri vprašalniku medosebnih odnosov RQ so osebe, nagnjene k BN in ON, izkazovale varen stil navezanosti, pri čemer ni prišlo do pomembnih statističnih povezav pri preokupiranem, plašljivem in odklonilnem stilu navezanosti. Prav tako ni prišlo do pomembnih statističnih povezav med nevarnim stilom navezanosti, narcisizmom ter nagnjenostjo k BN. Podlestvica vprašalnika EDI-3, ki meri kakovost medosebnih odnosov, je pokazala, da pri osebah, ki so nagnjene k BN, ne prihaja do primanjkljajev na tem področju. Raziskali smo tudi povezavo med patološko uporabo interneta ter nagnjenostjo k BN, ki se je izkazala za statistično pomembno. Razvojna meja motenj hranjenja se vse bolj premika k zgodnejšim obdobjem, zato je razumevanje in raziskovanje dejavnikov tveganja toliko bolj pomembno. Rezultati dela kažejo na povezanost nekaterih konceptov ter pomembnost raziskovanja slednjih v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Bulimija nervoza, ortoreksija nervoza, motnje hranjenja, stili navezanosti, patološka uporaba interneta, narcisistične osebnostne poteze, samozavest
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2428; Prenosov: 496
Celotno besedilo (1,15 MB)