1. Motnje spanja in vloga železa pri otrocih z avtizmomManca Knez, Domen Korošec, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Motnje spanja predstavljajo eno izmed pogostejših pridruženih obolenj pri otrocih z motnjo avtističnega spektra (MAS). Bistveno vplivajo na stopnjo izraženosti simptomatike avtizma in lahko slabšajo dnevno funkcioniranje posameznika. Pomanjkanje železa je v raziskavah povezano z nastankom motenj spanja. Namen naše raziskave je bil pregled statusa železa pri pacientih z MAS, njegove povezave s pridruženimi motnjami spanja in vpliva ostalih dejavnikov na motnje spanja. Ključne besede: motnja avtističnega spektra, avtizem, pomanjkanje železa, motnja spanja, feritin, motnje gibanja v spanju Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,91 MB) |
2. Psihofizične obremenitve na delovnem mestu in vpliv na duševno zdravje medicinskih sesterŠpela Kuharič, 2024, magistrsko delo Opis: Skozi magistrsko delo smo pridobili globlji vpogled v današnjo problematiko psihofizične preobremenjenosti medicinskih sester, ki se dnevno soočajo s stresnimi situacijami in spremembami. Uporabili smo sistematični pregled literature s področja izbrane tematike in deskriptivno oz. opisno metodo dela, kjer so vključeni pregled, analiza in sinteza obstoječih znanstvenih raziskav. V končno analizo je bilo vključenih 7 člankov, ki izpostavljajo ugotovitve s področja izbrane tematike. Pri vsebinski analizi smo glavno temo in raziskavo razdelili na tri podkategorije: psihofizične obremenitve na delovnem mestu, duševne motnje medicinskih sester in pristopi razbremenitev. Ugotovili smo, da se medicinske sestre na delovnem mestu srečujejo z mnogimi psihofizičnimi obremenitvami, ki imajo vpliv na njihovo duševno zdravje. Najpogosteje se srečujejo s problematiko pomanjkanja delovne sile in kadra, ki je povod za obremenitev obstoječega kadra in nastanek nezadovoljstva, izgorelosti, depresije, anksioznosti. S to problematiko se srečuje večina zdravstvenih organizacij po celem svetu, zato so potrebne reorganizacije sistema s strani vodij in uvajanje usposabljanj za ohranjanje pozitivnega duševnega zdravja zaposlenih. Ključne besede: psihofizične obremenitve, duševno zdravje, duševne motnje, medicinske sestre, razbremenitveni pristopi Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (865,51 KB) |
3. Vpliv psihoedukacijske skupine za starše otrok z motnjo avtističnega spektra in vedenjsko nespečnostjo na duševno zdravje staršev in težavno vedenje njihovih otrok : doktorska disertacijaAjda Demšar, 2024, doktorska disertacija Opis: Motnje avtističnega spektra (MAS) spadajo med razvojno-nevrološke motnje, ki se pogosto pojavljajo sočasno z drugimi stanji. Motnje spanja so pri otrocih z MAS zelo pogoste (prevalenca sega od 40 do 80 %). Med njimi je najpogostejša vedenjska nespečnost, kljub temu pa so dokazi o učinkovitosti vedenjskih intervencij za razreševanje omenjenih težav omejeni. Spanje je pomembno za kognitivno delovanje, razpoloženje, duševno zdravje in kardiovaskularno, cerebrovaskularno ter presnovno zdravje. V pričujoči doktorski disertaciji smo oblikovali in preučevali učinkovitost psihoedukativne intervencije za starše otrok z avtizmom, ki so imeli pridruženo vedenjsko nespečnost. Intervencijo smo oblikovali po principih vedenjsko-kognitivne paradigme. Predvidevali smo, da bo v okviru psihoedukacijske skupine prišlo do zmanjšanja splošnih težav s spanjem otrok z avtizmom (npr. manj nočnega prebujanja, daljšega časa spanja, krajšega časa uspavanja), kar bo pozitivno vplivalo na duševno zdravje staršev ter starševski stres in na zmanjšanje težavnega vedenja otrok z MAS. Skupno je v raziskavi sodelovalo 26 otrok z MAS in njihovih staršev, ki smo jih razdelili v intervencijsko in kontrolo skupino. Vključitveni kriteriji so bili naslednji: potrjena diagnoza MAS po MKB-10, ki jo je postavil ustrezno usposobljen strokovnjak (npr. klinični psiholog, pediater, specialist otroške in mladostniške psihiatrije); starost otroka od dveh do 11 let; težave na področju spanja so morale biti povezane z večernim uspavanjem ali s pogostim nočnim zbujanjem oziroma s kombinacijo obeh (tj. vedenjsko nespečnostjo) in so trajale vsaj tri mesece. Izključitveni kriteriji pa so bili naslednji: prisotnost vedenjskih znakov obstruktivne spalne apneje (OSA); epilepsija; senzorne motnje – gluhota; pridružena motnja v duševnem razvoju (MDR); prejemanje melatonina za uravnavanje motenj spanja ali druge oblike farmakološkega zdravljenja; starši otrok z avtizmom s slabim znanjem slovenskega jezika, kar bi lahko vplivalo na razumevanje posameznih ukrepov in izpolnjevanje vprašalnikov. Intervencijska skupina je obsegala šest zaporednih 60-minutnih tedenskih srečanj. Za merjenje spremembe na področju spanja pri otrocih z MAS smo uporabili modificiran vprašalnik o spalnih navadah otrok (CSHQ-A). Starši otrok v intervencijski skupini so po zaključku programa poročali o statistično pomembnem zmanjšanju težav na lestvici spalne tesnobe, nočnih zbujanj oz. parasomnije in skupnih težav na področju spanja, ki se je ohranilo tudi tri mesece po zaključku programa. Nekaj manjših sprememb je bilo mogoče opaziti tudi na področju težavnega vedenja otrok, tj. na ravni starostne primerjave (ko smo skupine razdelili na šolske in predšolske otroke). Oblikovana psihoedukativna intervencija se je tako na slovenskem vzorcu staršev otrok z MAS izkazala kot učinkovit in praktičen način zmanjševanja težav s spanjem pri otrocih z MAS ter se lahko brez večjih težav vključi v slovenski sistem javnega zdravstva. Izvedena raziskava ob tem odpira tudi nova področja raziskovanja, predvsem splošne prevalence spalnih motenj v Sloveniji pri otrocih, mladostnikih, mladih odraslih in odraslih z MAS; prilagoditve naše intervencije drugim starostnim skupinam ter hkrati posploševanja naših ugotovitev na že omenjene skupine. Ključne besede: motnje avtističnega spektra, motnje spanja, otroci, psihoedukacija Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (3,11 MB) |
4. Psihopatologija in perfekcionizem pri slovenskih vrhunskih športnikih : doktorska disertacijaBorjana Kremžar, 2024, doktorska disertacija Opis: Na temo psihopatologije v vrhunskem športu najdemo v dosedanjih raziskavah nasprotujoče si ugotovitve. Po
eni strani naj bi imel šport zaščitno vlogo pri razvoju psihičnih motenj (npr. anksioznosti, depresije), po drugi
strani pa naj bi vrhunski šport (s svojimi specifikami) prispeval k razvoju psihičnih motenj. Namen naše raziskave
je bil ugotoviti prevalenco psihičnih motenj (predvsem tistih, ki imajo pomembnejšo vlogo v športu) med
slovenskimi vrhunskimi športniki, torej med tistimi, ki so bili v času zbiranja podatkov za raziskavo po
kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) uvrščeni v olimpijski, svetovni in mednarodni razred.
Zanimali so nas tudi morebitni dejavniki, ki bi lahko bili povezani s pojavom psihičnih motenj pri vrhunskih
športnikih, kakšne osebnostne značilnosti so pri njih izražene (izpostavili smo predvsem potezo perfekcionizma)
in kako se športniki odzovejo na pojav psihičnih težav oziroma koliko so odprti za iskanje pomoči ob pojavu
psihičnih težav. Osredotočali smo se na prevalenco motenj pri najvišje uvrščenih športnikih starih 18 let ali več,
predvsem na prevalenco depresije, anksioznosti, samomorilnosti, zlorabe substanc (alkohola in drugih
psihoaktivnih substanc) ter motenj hranjenja. Predvidevali smo, da se bo osebnostni profil športnikov pomembno
razlikoval od osebnostnega profila normativne skupine. Glede na pregledane predhodne raziskave smo sklepali,
da se bodo skozi analizo polstrukturiranih intervjujev kot centralne teme potencialnih dejavnikov psihičnih težav
pri vrhunskih športnikih izrazile vsebine odnosa staršev in športnika, trenerja in športnika, poškodb in
osebnostnih značilnosti, predvsem perfekcionizma. Za pridobivanje podatkov smo uporabili kombinirani
raziskovalni pristop, ki združuje tako kvantitativno kot kvalitativno metodologijo. Podatke za kvantitativno analizo
smo pridobili s tremi vprašalniki: Vprašalnikom za oceno osebnosti, Vprašalnikom o motnjah hranjenja 3 in s
Frostovim vprašalnikom perfekcionizma. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili s polstrukturiranim
intervjujem, ki smo ga oblikovali specifično za namene te raziskave. Udeleženci raziskave so bili slovenski
športniki, ki so v letu začetka raziskave (2019) dosegali mednarodni, svetovni ali olimpijski razred. V raziskavo je
bilo vključenih 97 športnikov, kar predstavlja 17 odstotkov vseh športnikov, ki so bili uvrščeni v te kategorije.
Zbiranje podatkov je potekalo individualno, večinoma v letu 2020, nekaj preizkušancev je bilo testiranih v letu
2021. Za kvalitativni del raziskave smo opravili intervju z osmimi vrhunskimi športniki, za katere smo dobili
podatke o težavah v duševnem zdravju. Podatke za kvantitativni del smo obdelali s statističnim računalniškim
programom SPSS (verzija 23.0), medtem ko smo pri analizi intervjujev sledili glavnim značilnostim poskusne
teorije.
Primerjava rezultatov slovenskih vrhunskih športnikov in kontrolne skupine je pokazala na podobno izraženost
depresivne, anksiozne simptomatike, simptomatike motenj hranjenja ter nivoja samomorilnih misli. Nekateri od
športnikov so se pokazali kot poudarjeno zaskrbljeni, napeti in vznemirjeni, 9 odstotkov športnikov je navajalo,
da ima občasne samomorilne misli, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek. Raziskava se je s temi ugotovitvami
pridružila skupini raziskav, ki so zamajale idejo o vrhunskem športniku kot psihično močnem in čustveno
nedotakljivem posamezniku. Prav tako je posegla v razmišljanje, da je šport izključno varovalni dejavnik, ki varuje
posameznika pred nastankom psihičnih motenj oziroma vpliva na izboljšanje psihičnega stanja, če je to že
narušeno.
Tudi v naši raziskavi smo v kvalitativnem delu raziskovali potencialne dejavnike pojava psihičnih težav in dobili tri
kategorije.Z raziskavo smo postavili temelje pomembni in aktualni problematiki psihopatologije v vrhunskem športu tudi v
slovenskem prostoru ter odprli nekaj idej ter možnosti za nadaljnje raziskovanje. Ključne besede: psihopatologija, duševne motnje, slovenski vrhunski športniki, perfekcionizem Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (11,48 MB) |
5. Vpliv motenj na električno omrežje : diplomsko deloNemanja Čkonjević, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na proučevanje in analizo motenj v električnem omrežju, s posebnim poudarkom na harmonikih. Raziskava je bila izvedena v skladiščnem okolju podjetja Gorenje, kjer so bili merjeni vplivi motenj na električno opremo, konkretno na skladiščni voziček.
Uvodno poglavje opisuje različne vrste motenj, kot so prenapetost, napetostni sunki, frekvenčne motnje in harmonične motnje, ter njihov potencialni vpliv na električno opremo, kot so pregrevanje, izguba zanesljivosti in uničenje opreme.
Osrednji del diplomskega dela je posvečen harmonikom – valovnim oblikam, ki se pojavljajo na vrhu sinusnega valovanja. Podrobno so raziskani njihovi viri, kot so transformatorji, rotacijski stroji, energetski pretvorniki in fluorescenčne cevi. Poudarjene so tudi posledice harmonikov, vključno s povečanimi izgubami energije, popačenjem signalov in vplivom na natančnost merilnih instrumentov.
V praktičnem delu diplomskega dela so izvedene meritve v skladišču podjetja Gorenje, ki so pokazale, da so harmoniki prisotni v električnem omrežju, kar povzroča težave v delovanju skladiščnega vozička. Za odpravo teh motenj so bile predlagane in implementirane rešitve, kot je uporaba filtrov za izboljšanje kakovosti signala. Po uvedbi filtrov so bile ponovno izvedene meritve, ki so pokazale izboljšanje kakovosti signala in zmanjšanje motenj.
Diplomsko delo se zaključi s poudarkom na pomembnosti uporabe ustreznih metod za zmanjševanje motenj, kot so aktivni in pasivni filtri, ter njihovem vplivu na izboljšanje delovanja električnih sistemov in naprav v nizkonapetostnih omrežjih. Ključne besede: električne motnje, meritve napetosti in toka, negativni harmoniki, filtri za popravilo signala, električna energija, popačenje signala, normale in odstopanja, vpliv na delovanje sistema Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,27 MB) |
6. Branje in razumevanje mladinskih leposlovnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami ter prirejanje besedil v laže berljive oblike : doktorska disertacijaNika Vizjak Puškar, 2024, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM).
Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja.
Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik.
Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami. Ključne besede: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 68
Celotno besedilo (5,88 MB) |
7. |
8. Vloga in kompetence svetovalnega delavca pri prepoznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov : magistrsko deloNives Lazar, 2024, magistrsko delo Opis: Nacionalni inštitut za javno zdravje nam daje vpogled v vedno večje zaznavanje težav otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja. V magistrskem delu z naslovom Vloga in kompetence svetovalnega delavca pri prepoznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov smo želeli raziskati in ugotoviti, kakšni sta vloga in kompetence svetovalnega delavca pri zaznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov v šoli, kako kompetentne se čutijo svetovalni delavci pri prepoznavanju zgoraj omenjenih motenj, kje zaznavajo primanjkljaj v svojem znanju in kompetencah ter kakšno vlogo imajo pri izvajanju promocijskih in preventivnih dejavnosti. V raziskavi je sodelovalo 97 svetovalnih delavcev osnovnih in srednjih šol. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnih spletnih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da se svetovalni delavci zavedajo pomembnosti svoje vloge pri prepoznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov. Prav tako smo ugotovili, da se čutijo dovolj kompetentne za prepoznavanje tovrstnih težav, da so tudi ustrezno pismeni na področju prepoznavanja motenj razpoloženja. Svetovalni delavci se dodatno in samoiniciativno izobražujejo, prav tako poznajo načine in korake ukrepanja. V primeru zaznavanja težav pri otroku ali mladostniku sodelujejo z ostalimi strokovnimi delavci, ki so z mladim v stiku, ga poznajo, hkrati se povežejo tudi z drugimi zunanjimi strokovnjaki.
Pojavile so se statistično značilne razlike pri pismenosti na področju prepoznavanja motenj razpoloženja pri starejših svetovalnih delavcih. Ključne besede: svetovalni delavec, motnje razpoloženja, promocija in prevencija, otroci in mladostniki, vzgoja in izobraževanje Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Vedenjske in čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih v popravnih domovih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Šubelj, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu. Ključne besede: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 44
Celotno besedilo (638,03 KB) |
10. Glasbena terapija pri otrocih z motnjo avtističnega spektraDrita Islamaj, 2024, diplomsko delo Opis: Motnja avtističnega spektra je izraz, ki se uporablja za opis skupine zgodnjih primanjkljajev v socialni komunikaciji in ponavljajočega se senzorično-motoričnega vedenja. Glasbena terapija uporablja glasbene izkušnje in odnose, da bi omogočila lažjo komunikacijo in izražanje ter poskuša odpraviti temeljne težave oseb z avtističnimi motnjami. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako glasbena terapija vpliva na otroke z motnjo avtističnega spektra.
V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri iskanju literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Vse članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav.
V končno analizo smo vključili 8 raziskav, na podlagi katerih smo ugotovili, da ima glasbena terapija učinek na socialno-čustveno vzajemnost ter verbalne in neverbalne komunikacijske spretnosti pri otrocih z motnjami avtističnega spektra. Od vseh vključenih raziskav štiri raziskave spadajo v prvi nivo moči dokazov, ena raziskava v drugi nivo, ena spada v peti nivo, v šesti nivo moči dokazov pa spada en članek.
Glasbena terapija je opredeljena kot klinična in z dokazi podprta uporaba glasbenih intervencij za doseganje individualiziranih ciljev. Glasbene intervencije pozitivno vplivajo na socialne veščine, vključno s povečanjem sodelovanja, z izboljšanjem socialne povezanosti in s povečanjem čustvene vključenosti. Kljub pozitivnemu učinku glasbene terapije je potrebnih več raziskav o dolgoročnih učinkih. Ključne besede: motnje avtističnega spektra, avtizem, glasbena terapija, otroci Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 50
Celotno besedilo (691,22 KB) |