Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo odgovarjali na vprašanje, ali in kako lahko učni pristop ustvarjalnega giba uporabimo pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom. V dveh kombiniranih oddelkih učencev, opredeljenih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, smo v okviru predmeta Socialno učenje izvedli gibalno-plesne dejavnosti in preverjali njihov učinek na vzpostavitev pozitivne razredne klime ter dobrih medvrstniških odnosov. Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju se namreč zaradi svojih primanjkljajev na spoznavnem in socialnem področju soočajo z izzivi pri navezovanju stikov in sklepanju ter ohranjanju prijateljev. Slabše socialne veščine in spretnosti, težave v čustvenem izražanju ter razumevanju, težave v empatiji in težave v reševanju konfliktnih situacij vplivajo na vzpostavljanje ustrezne, pozitivne razredne klime ter na dobro počutje vseh učencev v razredu. Ustvarjalni gib v magistrskem delu predstavimo kot učni pristop, s katerim lahko krepimo socialno-emocionalni razvoj učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju ter s pomočjo sproščenih in zabavnih gibalnih aktivnosti vzpostavimo pogoje pozitivno razredno klimo in dobro počutje vseh v oddelku.
Ključne besede: lažja motnja v duševnem razvoju, ustvarjalni gib, razredna klima, medvrstniški odnosi, socialno-emocionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 100
Celotno besedilo (4,15 MB)

Opis: Uspeh posameznika v skupini je ključnega pomena za širši uspeh v življenju. Za oba uspeha so socialne veščine in komunikacijske kompetence osnovni dejavniki, ker omogočajo, navezovanje stikov, konstruktivno reševanje problemov in vključitev v širše socialno okolje. Za odrasle z motnjo v duševnem razvoju so te osnovne spretnosti velik napor in stres prav zaradi pomanjkanja komunikacijskih kompetenc ter socialnih veščin, ki predstavljajo osnovne gradnike za socializacijo. Raziskava je temeljila na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov s pomočjo individualizirane ocenjevalne lestvice, opazovanja z udeležbo, pogovorov s strokovnimi delavci in branja strokovnih mnenj. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da so se izbrani osebi med praktičnimi delavnicami in po njih izboljšale socialne veščine in komunikacijske kompetence. Prav tako so rezultati pokazali, da besedila v lahko berljivi obliki pomagajo izboljšati učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju. Odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju se je s pomočjo besedil v lahko berljivi obliki izboljšala tudi samoiniciativnost govora.
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, odrasli s posebnimi potrebami, socialne veščine, komunikacija, praktične delavnice.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 2255; Prenosov: 416
Celotno besedilo (3,19 MB)

Opis: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 2057; Prenosov: 365
Celotno besedilo (2,65 MB)

Opis: Pojem motnje v duševnem razvoju se nanaša na stanje intelektualnega in splošno socialnega funkcioniranja posameznika. Učenci z motnjo v duševnem razvoju so tako zaradi umskih oslabitev manj socialno kompetentni. Njihove socialne spretnosti so slabše in kažejo več motečih problematičnih vedenj, zato potrebujejo učenje socialnih veščin, ki jim omogočijo lažjo vključitev v širše socialno okolje. Ker se njihove socialne spretnosti lahko skozi čas izboljšajo, če so jim zagotovljeni primeren trening in priložnosti, sva pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedli trening socialnih veščin, in sicer v 6. razredu osnovne šole s prilagojenim programom, v katerem je 7 učencev, starih od 12 do 14 let. Trening sva izvedli v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine na področju izražanja in razumevanja emocij, samokontrole, komuniciranja, reševanja konfliktov, primernega in neprimernega vedenja, medsebojnih odnosov ter na področju samovrednotenja. Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti socialne odnose in spretnosti pri učencih z motnjo v duševnem razvoju ter s treningom socialnih veščin vsaj nekoliko prispevati k izboljšanju njihovih socialnih veščin in odnosov ter analizirati in evalvirati izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih. Raziskovanje temelji na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov. Podatke sva pridobivali s pomočjo samoocenjevalnega vprašalnika, opazovanja z udeležbo, delno strukturiranega intervjuja z učitelji in evalvacijskega vprašalnika za udeležence. Na podlagi pridobljenih podatkov in analiz sva ugotovili, da so se tekom šolskega leta pokazale pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih ocenjujeva kot uspešno in učinkovito. Trening socialnih veščin se je tako izkazal kot primerna in učinkovita oblika pomoči učencem z motnjo v duševnem razvoju.
Ključne besede: Motnja v duševnem razvoju, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialni odnosi, evalvacija.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 6024; Prenosov: 972
Celotno besedilo (2,86 MB)

Opis: Pravočasna in pravilna medicinska pomoč že na samem kraju nastanka življenjske ogroženosti pacienta je zelo pomembna, saj je premo sorazmerna z uspešnostjo nadaljnjega zdravljenja. Za pravilno pomoč je potrebno poleg določene opreme tudi dobro sodelovanje in predvsem znanje tistih, ki izvajajo pomoč. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejša nujna stanja pri osebah z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in nujne ukrepe pri teh stanjih. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja z uporabo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med zaposlene zdravstvene delavce v Centru za usposabljanje, delo in varstvo otrok z motnjo v telesnem in duševnem razvoju (CUDV) v Črni na Koroškem. Z njo smo želeli ugotoviti pripravljenost in znanje zaposlenih zdravstvenih delavcev za ukrepanje ob nujnih stanjih, potek rednih obnavljanj znanj in pogostost nujnih stanj. Raziskavo smo izvedli v mesecu avgustu 2011 in dobili 23 vrnjenih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da se zaposleni pogosto udeležujejo obnovitvenih tečajev in izobraževanj iz nujne medicinske pomoči, da so nujna stanja v CUDV-ju redka, da anketirani niso enotni ob ukrepanju pri manj pogostih nujnih stanjih in da si želijo še več izobraževanj na to temo. Ugotovili smo, da zaposleni zdravstveni delavci v svoje znanje niso sigurni in si obnavljanj iz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega defibrilatorja želijo še pogosteje, kar pripisujemo dejstvu, da so nujna stanja v CUDV-ju redka. Zato predlagamo poleg obveznih izobraževanj iz vsebin nujne medicinske pomoči še dodatna interna obnavljanja z aktivnim poskusom na ustreznih pripomočkih. Prav tako menimo, da bi bili enotno napisani ukrepi ob nujnih stanjih v veliko pomoč izvajalcem nujne medicinske pomoči in bi zmanjšali nesigurnost in posledično tudi stres zaposlenih.
Ključne besede: nujna stanja, ukrepi ob nujnih stanjih, motnja v duševnem in telesnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 2108; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,34 MB)