1. Vpliv telesne aktivnosti na motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo pri otrocih in mladostnikihTjaša Unuk, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo je nevrovedenjska motnja, ki se po svetu vse pogosteje pojavlja in je pri dečkih pogostejša. Njeni glavni znaki so impulzivnost, hiperaktivnost in nepozornost. Zdravljenje poteka nefarmakološko in farmakološko. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv telesne aktivnosti na življenje otrok in mladostnikov z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo, ki smo jo iskali z iskalnim nizom v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Pri pregledu in izbiri ustrezne literature smo upoštevali smernice PRISMA. Naredili smo tematsko analizo. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Rezultati: Od 412 identificiranih raziskav smo 12 raziskav vključili v podrobno analizo. Raziskave so pokazale, da je telesna aktivnost, zlasti aerobna, koristna za otroke in mladostnike z ADHD. Raziskave govorijo o pozitivnem učinku na izvršilno funkcijo, motorične sposobnosti, glavne simptome ipd. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko ima telesna dejavnost pozitiven učinek na življenje otrok in mladostnikov z ADHD, saj je ugodno vplivala na več dejavnikov. Promoviranje telesne aktivnosti pri otrocih in mladostnikih z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo je bistvenega pomena.
Ključne besede: motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti, telesna dejavnost, koristi za otroke
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 438; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (1003,22 KB) |
2. Vpliv treninga juda na simptome ADHD pri učencih osnovne šoleMojca Antolinc, 2020, magistrsko delo Opis: Hiperaktivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti ali pogovorno ADHD spada v skupino vedenjsko-čustvenih motenj, ki jo zadnja leta diagnosticirajo vedno več otrokom. Osebe s hiperaktivno motnjo so hendikepirane na različnih področjih, kar jim onemogoča uspešno delovanje v družbi. Takšne osebe so zaradi svojih pogostih impulzivnih dejanj dojemane kot nevzgojene, agresivne, razvajene, zaradi nizke koncentracije dosegajo slabše šolske uspehe in so zaradi težav na področjih izvršilnih funkcij manj organizirane, dosledne ter samoiniciativne. V današnjem času se lahko osebam z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti uspešno pomaga pri zmanjševanju navedenih težav z različnimi metodami: osebe z ADHD lahko uporabljajo zdravila za boljšo koncentracijo, lahko si pomagajo z različnimi terapijami ali s pravilnim prehranjevanjem, nenazadnje jim lahko pomaga vključevanje v športne dejavnosti, kjer lahko svojo odvečno energijo sprostijo na družbeno sprejemljiv način. Šport pozitivno vpliva tudi na vse ostale telesne procese posameznika, njegove vrednote in njegovo telesno zdravje. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo otrok, ki obiskujejo trening juda in imajo diagnosticirano motnjo ADHD, preveriti, ali lahko judo, torej disciplina s specifično filozofijo, vpliva na izboljšanje simptomov ADHD oziroma otrokovih izvršilnih funkcij. Z dvomesečno raziskavo, v kateri je sodelovalo 19 otrok, od tega jih je 7 enkrat tedensko obiskovalo treninge juda, ostalih 12 pa jih je bilo v kontrolni skupini brez posebne naloge, smo s standardiziranim vprašalnikom BRIEF preverjali, ali je prišlo do izboljšanja različnih področij otrokovih izvršilnih funkcij. Po statistični obdelavi s programom SPSS smo ugotovili, da je pri otrocih, ki so obiskovali treninge juda, na vseh enajstih področjih izvršilnih funkcij prišlo do izboljšanja prvotnih rezultatov disfunkcije. Pri nekaterih posameznih izvršilnih funkcijah je prišlo tudi do statistično pomembnih razlik v izboljšanju rezultatov disfunkcije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo judu kot disciplini pripisali pomembno vlogo pri odpravljanju težav na področju izvršilnih funkcij otrok z ADHD.
Ključne besede: motnja pozornosti in koncentracije, ADHD, izvršilne funkcije, judo, šport
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1607; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. Uporaba metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnjiUrška Veber, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji. V teoretičnem delu so predstavljene metode in oblike poučevanja skozi vzgojno-izobraževalni proces ter metode poučevanja v sklopu glasbene umetnosti na razredni stopnji. Opredeljen je tudi pojem ADHD, definicija motnje, značilnosti in osebnostne lastnosti otrok z motnjo, vključevanje otroka z ADHD v redno osnovno šolo ter povezava motnje ADHD z glasbo. V empiričnem delu pa smo raziskali, kako pogosto učitelji uporabljajo metode in oblike poučevanja glasbene umetnosti, kadar je v oddelku prisoten učenec z ADHD, kako pogosto učenci z ADHD izražajo lastnosti, ki so značilne za motnjo, ter kako pogost je pojav specifičnih šolskih težav, kot tudi specifičnih težav, povezanih z metodami poučevanja. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na primarno motnjo, spol in razred učenca. V raziskavi je sodelovalo 95 učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali učenca z ADHD glasbeno umetnost na razredni stopnji. Rezultati raziskave so pokazali, da med učenci z ADHD ne obstajajo statistično pomembne razlike v uporabi metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti glede na primarno motnjo, spol in razred. Kljub temu smo ugotovili, da učenci z motnjo hiperaktivnosti pogosteje izražajo proučevane lastnosti, prav tako se pri njih pogosteje pojavljajo specifične šolske, kot tudi specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Učitelji ob prisotnosti učenca z motnjo hiperaktivnosti nekatere metode poučevanja glasbene umetnosti uporabljajo pogosteje kot ob prisotnosti učenca z motnjo pozornosti. Primerjava učencev glede na spol je pokazala, da se pri dečkih v primerjavi z deklicami pogosteje pojavljajo specifične šolske težave ter specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Primerjava učencev glede na razred je pokazala, da lahko v skoraj enaki meri pri posameznem razredu izpostavimo nekatere izmed specifičnih težav.
Ključne besede: metode in oblike glasbenega poučevanja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti, ADHD, glasbena umetnost, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 1529; Prenosov: 226
Celotno besedilo (2,63 MB) |
4. Učinkovitost vedenjsko-kognitivne terapije pri obravnavi otrok in mladostnikov s hiperkinetično motnjoAdriana Kojić, 2020, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo predstavili kako učinkovita je vedenjsko-kognitivna terapija pri otrocih in mladostnikih s hiperkinetično motnjo ter vlogo medicinske sestre. Uporabili smo sistematičen pregled literature. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo strokovne domače in tuje literature ter interpretacijo znanstvenih virov s področja vedenjsko-kognitivne terapije ter hiperkinetične motnje pri otrocih/mladostnikih. Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo dela. Podatke smo obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Ugotovili smo, da je uporaba vedenjsko-kognitivne terapije učinkovita, saj pomaga otrokom in mladostnikom s hiperkinetično motnjo na način, da zmanjšuje njihove nezaželene simptome in znake ter izboljša njihovo celostno funkcioniranje. Pomembna je tudi vloga medicinskih sester ter znanje nekaterih tehnik vedenjsko-kognitivne terapije, ki se jih lahko vključi v zdravstveno obravnavo otrok/mladostnikov. Hiperkinetična motnja je postala vedno bolj razširjena med otroci in mladostniki, zato je pomembno vključevanje raznih terapij in tehnik zdravljenja. Vedenjsko-kognitivna terapija je ena izmed metod, ki bi se lahko še dodatno raziskala in pomagala pri obravnavi otrok/mladostnikov s hiperkinetično motnjo. V tujini, za razliko od Slovenije, medicinske sestre delujejo tudi na področju preventive z namenom zgodnjega odkrivanja preučevane motnje.
Ključne besede: motnja pozornosti, impulzivnost, adolescenca, psihoterapija, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1609; Prenosov: 186
Celotno besedilo (862,05 KB) |
5. |
